"Evropska unija bi morala biti pripravljena ponuditi od 40.000 do 50.000 mest za preselitev afganistanskih beguncev," je dejal Asselborn za današnjo izdajo nemškega časnika Die Welt.
"S tem bi v EU v okviru preselitev na zakonit in varen način v sodelovanju z Visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR) prepeljali deklice, ženske, nekdanje sodnice, zagovornike človekovih pravic in druge, katerih življenje je neposredno ogroženo," je dejal luksemburški zunanji minister.
"Vsi zavračajo neposredno človeško solidarnost z mučenim afganistanskim narodom v tem skrajno dramatičnem trenutku"
Asselborn, ki je kot minister pristojen tudi za priseljevanje, je bil pred današnjim izrednim zasedanjem notranjih ministrov EU v Bruslju kritičen do avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza in slovenskega premierja Janeza Janše.
"Upam, da bo prišlo do nasprotovanja gospodu Kurzu iz Avstrije in gospodu Janši iz Slovenije, ki sta oba jasno in odločno usklajena z Orbanom, Salvinijem in Le Penovo. Vsi zavračajo neposredno človeško solidarnost z mučenim afganistanskim narodom v tem skrajno dramatičnem trenutku," je povedal. "S tem izgubljajo kvaliteto biti Evropejec," je poudaril luksemburški minister. Večina držav članic se mora po njegovem prepričanju postaviti proti temu za vrednote EU.
Hojs: Slovenija ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev, Asselbornove izjave neprimerne
Slovenija v tem trenutku ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev, je v Bruslju danes dejal notranji minister Aleš Hojs in dodal, da si nihče ne želi ponoviti migrantske krize iz leta 2015. Izjave luksemburškega kolega Jeana Asselborna, ki je bil kritičen tudi do Slovenije zaradi zavračanja solidarnosti z Afganistanci, je označil za neprimerne.
Slovenija je po besedah Hojsa jasno povedala, da v tem trenutku ne podpira kakršnega koli odpiranja humanitarnih koridorjev. Nihče si ne želi ponoviti krize izpred šestih, sedmih let, je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU dejal slovenski minister, ki trenutno predseduje Svetu EU.
Kar se sprejema ranljivih skupin iz Afganistana v Slovenijo tiče, pa je slovenska vlada že odločila, da bo pri preselitvi tistih sodelavcev, ki so sodelovali z EU ali Natom in so sedaj nameščeni v Španiji, sodelovala, je še pojasnil Hojs.
"Kakršno koli drugo relociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti," je pojasnil na novinarsko vprašanje.
Ministri se bodo na zasedanju posvetili aktualnemu razvoju dogodkov v Afganistanu
Hojs je Asselbornove izjave, v kolikor so te resnične, označil za "precej neprimerne".
Asselborn, ki je pristojen tudi za priseljevanje, se danes udeležuje zasedanja notranjih ministrov v Bruslju. Neuradno je Luksemburg edina članica, ki nasprotuje sprejetju današnje skupne izjave ministrov.
Kot je ob tem povedal Hojs, se bosta s kolegom srečala verjetno že pred samim zasedanjem. Asselborn je "eden tistih, ki nekako še zmeraj dvomi v sprejem tako oblikovane izjave".
Ali bodo ministri na koncu vendarle sprejeli skupno izjavo, z gotovostjo ni mogoče trditi, je še povedal Hojs. Slovenska stran, tudi sam Hojs v pogovorih z drugimi ministri, se je "maksimalno potrudila", da bi bila skupna izjava sprejeta, seveda pa zmeraj obstaja možnost, da ne bo, je dejal.
Ministri se bodo na zasedanju posvetili aktualnemu razvoju dogodkov v Afganistanu, zlasti njihovemu vplivu na morebitne migracijske in varnostne razmere za EU, in iskanju skupnega odziva unije nanje. O konkretnih številkah glede preselitev danes ne bodo govorili, je še povedal Hojs.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg se je na očitke ostro odzval in jih označil za absurdne. "Izkoriščanje tragičnih razmer v Afganistanu za ceneni populizem in slepo ponavljanje napak iz let 2015 in 2016 ne pomeni, da je nekdo dober Evropejec," je poudaril po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Hrvaška sprejela prvih 19 državljanov Afganistana
Na Hrvaško je v soboto zvečer prispela skupina 19 državljanov Afganistana, ki so bili večletna podpora delegaciji Evropske unije. Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Davor Božinović je včeraj napovedal, da bo Hrvaške sprejela še nekaj državljanov Afganistana, predvsem žensk in otrok.
Na zagrebško letališče so v soboto zvečer iz Kabula prepeljali 19 afganistanskih državljanov, med katerimi so bile tri družine z otroki ter samski moški, ki so prestali ustrezne varnostne preglede, je sporočilo hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve. Gre za osebe in člane njihovih družin, ki so nudili podporo delegaciji EU v Kabulu, vsi pa nameravajo zaprositi za azil na Hrvaškem, so dodali.
Hrvaški notranji minister Božinović je na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu pred odhodom na torkovo srečanje notranjih ministrov držav članic EU v Bruslju dejal, da številka sprejetih državljanov Afganistana na Hrvaškem ni končna. Omenil je, da se bodo s partnerji v EU pogovarjali o sprejemu dodatnih posameznikov iz ranljivih skupin, predvsem otrok in žensk.
Kot je poudaril, to ne bo velika številka. Poudaril je, da sprejem 19 državljanov Afganistana, ki so na Hrvaško prišli po legalni poti in imajo status beguncev, ne bo spremenil ravnanje Hrvaške do Afganistancev, ki poskušajo ilegalno vstopiti na Hrvaško.
Prispele državljane Afganistana namestili v centru za prosilce za azil v Kutini
Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović je v Splitu izjavil, da ima Hrvaška moralno obveznost poskrbeti za manjše število afganistanskih državljanov, ki so sodelovali s pripadniki hrvaške vojaške misije v Afganistanu.
Prispele državljane Afganistana so že namestili v centru za prosilce za azil v Kutini nedaleč od Zagreba. Prvih deset dni bodo v skladu z veljavnimi epidemiološki ukrepi v karanteni. Sledil bo čimprejšnji proces integracije v hrvaško družbo, najprej prek učenja hrvaškega jezika. Med drugim bodo otrokom omogočili izobraževanje in tudi pomoč pri učenju v celotnem šolskem letu, so napovedali na hrvaškem notranjem ministrstvm, ki je pristojno za center v Kutini.
Potem ko je evropska služba za zunanje delovanje zaradi krize v Afganistanu pozvala članice EU, naj solidarnostno sprejmejo osebje iz Afganistana, ki je pomagalo EU, je Hrvaška napovedala, da bo poskrbela za 20 ljudi.
Izpostavil je, da Avstrija gosti četrto največjo afganistansko skupnost glede na število prebivalcev na svetu in drugo največjo v EU. "Lepo bi bilo, da bi Asselborn pokazal podobno raven solidarnosti in človečnosti. Za to bi moral Luksemburg sprejeti šestkrat toliko Afganistancev, kot jih trenutno živi tam. Potem bi morda bil v položaju za deljenje nasvetov," je bil oster vodja avstrijske diplomacije.