Premier Robert Golob je ob začetku redne marčevske seje v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja, med drugim tudi v povezavi z organiziranjem izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi. "Sklep vlade je bil sprejet v tajnosti, enostransko ter brez predhodnega posvetovanja in vednosti lokalne skupnosti, kaj šele, da bi vlada s strani lokalne skupnosti pridobila soglasje," je poudaril poslanec SDS Andrej Kosi in dodal, da je omenjena poteza vlade v obeh občinah naletela na nezadovoljstvo županov, občinskih svetov in tamkajšnjih prebivalcev.
Golob: Obe izpostavi azilnega doma sta samo začasni
Golob je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS poudaril, da je vprašanje nezakonitih migracij tema, ki v zadnjih letih pretresa celotno Evropo in ki še zdaleč ni omejena samo na območje Republike Slovenije. "Nič ne kaže, da bi se v prihodnje ta problem sam od sebe rešil pred slovensko mejo. Ravno obratno, na vsakem Evropskem svetu, tudi prejšnji teden je bilo tako, se voditelji evropskih držav pogovarjamo o tem, da lahko samo s koordinirano akcijo omilimo dotok nezakonitih migracij," je dejal Golob. Po njegovih besedah več kot 80 odstotkov nezakonitih migrantov v Slovenijo vstopi v občini Brežice. "Danes jih prestrežejo takoj po prečkanju meje in jih pospremijo na policijsko postajo Brežice, kjer opravijo sprejem in registracijo. Po vzpostavitvi sprejemnega centra pa migrantov ne bodo vozili več v središče Brežic na policijsko postajo, ampak se bodo vsi postopki opravili na Obrežju," je pojasnil premier. Obe izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov sta po njegovih navedbah "začasnega in prehodnega značaja", uporabili pa jih bodo samo v primerih prostorske stiske v že obstoječih azilnih domovih.
"Danes kapacitete v azilnih domovih niso prezasedene, je pa pritok migrantov v poletnih mesecih bistveno večji kot v zimskih mesecih. Takrat se obstoječi štirje domovi prenapolnijo in pride do potrebe po začasnih oziroma prehodnih nastanitvah. Namen vzpostavitve teh dveh lokacij je, da smo pripravljeni, če bo to potrebno," je dejal Golob. Po njegovih besedah je v lanskem letu Slovenijo prečkalo od 50 do 60 tisoč nezakonitih migrantov, od tega jih je za mednarodno zaščito zaprosilo približno 7.300. V štirih azilnih domovih v državi je bilo na vrhuncu naenkrat nastanjenih nekaj več kot tisoč migrantov. "Kapacitet imamo manj, zdaj jih je 750," je poudaril Golob in dodal, da je Slovenija mednarodno zaščito lani podelila samo 129 prebežnikom.
Mahnič: Na desetine milijonov izginja v enormni kraji
Predsednik vlade se v državnem zboru ni mogel izogniti vprašanjem o razmahu korupcije. Poslanec SDS Žan Mahnič je Golobu med drugim očital, da kraja, klientelizem in korupcija v Sloveniji pod njegovo vlado dobivajo "domovinsko pravico". Med drugim je Mahnič izpostavil, da na desetine milijonov evrov izginja v "enormni kraji", ki se trenutno odvija na infrastrukturnih projektih, v preplačanih stavbah, ki po nakupu ne služijo svojemu namenu, in v več tisoč računalnikih, ki ne pridejo do ljudi, ampak ležijo v skladiščih. "Na vodilne položaje v državi in njenih podjetjih se imenuje družinske člane in prijatelje poslancev, ministrov in tudi vas osebno, plačuje se samooklicane spletne vplivneže oziroma influencerje, da vladi svetujejo glede njene katastrofalne komunikacije, prek državnega podjetja Gen-I pa se plačuje odvetnike, ki vas branijo osebno in v medijih," je dejal Mahnič.
"Tudi danes me ta poslanec ni razočaral. Navedel je toliko laži, da jih ne morem ponoviti za njim," je Mahniču odgovoril Golob in poudaril, da so bile prakse, na katere je opozarjal Mahnič, dokumentirane že v času zadnje vladavine SDS. Medtem ko v lastnih vrstah nikoli niste hoteli odgovarjati za svoja koruptivna dejanja, smo zgodbo z nakupom stavbe na Litijski od prvega dne naprej razčiščevali tudi pri pristojnih institucijah in temu bomo prišli do konca, je napovedal Golob. "Gre za prvi primer, ko smo se na vladi odločili, da se koruptivna ali problematična dejanja nižjih uradnikov, v katere so bili vpleteni tako vidni pripadniki stranke SDS – glej ga zlomka – kot tudi nekateri pripadniki SD, ki so vmes odstopili, razčistijo do konca. Zato ker hočemo pokazati, da korupcije ne toleriramo, četudi se to dogaja pod to vlado, in enako bomo ravnali tudi naprej. Ta vlada bo naredila vse, da bomo takrat, ko bo prišlo do kakršnegakoli odklona, to raziskali in da bodo pristojni organi ustrezno ukrepali," je napovedal premier.
"Ne bomo dovolili segregacije"
Premier Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi), kako bo ukrepal, da otroci priseljencev izboljšajo znanje slovenskega jezika, izpostavil, da to pdročje že naslavlja novelirani zakon o osnovni šoli, ki ga je državni zbor že sprejel. Ob tem je izpostavil, da Slovenija potrebuje delovno silo, ki pa jo je treba čim bolje integrirati v družbo. Horvat je spomnil, da so v NSi že predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Golob je na to odgovoril, da je ideja, po kateri bi otroke, ki niso iz Slovenije, segregirali in jih namesto združevanja z vrstniki dajali v posebne šole, dokler se ne naučijo slovenščine, diskriminatorna in žaljiva. "Ne bomo dovolili segregacije. Pot od segregacije do vzbujanja sovraštva je tako enostavna in kratka, da se žal kdo ne bo mogel upreti. Te možnosti mu ne bomo dali," je poudaril Golob. (STA)
Golob: O tem ne govorim jaz, ampak cela vrsta prič
Predsednik vlade je dejal, da bi si želel, da bi takšno zavezo dale vse parlamentarne stranke in da bi bile pripravljene sodelovati tudi pri razčiščevanju afer iz mandata prejšnje vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše: "Mogoče pa tu res velja načelo, naj vsak pometa najprej pred svojim pragom in se potem vpraša, o čem govori." V primeru Litijske gre po njegovi oceni verjetno za korupcijo, posel pa da je ves čas pripravljal vidni član SDS. "Verjamem, da boste sprejeli svojo odgovornost za vaše vidne člane, tako kakor bomo mi za naše vidne člane, če se bo pokazalo, da so sodelovali pri Litijski oziroma pri tem poslu. To je obračun s korupcijo, ne pa to, da se govori nekaj, potem pa vaši člani izvajajo drugo. Katerikoli član Svobode, za katerega se bo pokazalo, da je bil vpleten v kakršnokoli dejanje glede Litijske, bo istočasno izgubil članstvo v stranki in vse pozicije. To vam lahko garantiram," je zatrdil Golob.
Na Mahničevo vprašanje, ali že ve, kdo je v Romuniji pred leti odprl bančni račun na njegovo ime, je predsednik vlade odgovoril, da je prijavo podal že pred časom in da še čaka na izsledke romunskega tožilstva. Ko gre za domnevne politične pritiske na delo policije, pa je Golob poudaril, da še nihče v državi ni potrdil navedb, ki sta jih pred parlamentarno preiskovalno komisijo podala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji začasni generalni direktor policije Boštjan Lindav. "Na preiskovalni komisiji, ki še teče in na kateri še nisem imel možnosti nastopati, pa bom kot priča, se je do zdaj izkazalo, da so bile trditve, ki sta jih izrekla oba navedena, v veliki meri ali v celoti neresnične. O tem ne govorim jaz, ampak vrsta prič. Po tem, kar je povedal predsednik komisije, niti ena priča ni potrdila resničnosti njunih navedb. Me veseli, da ste vi edini, ki to potrjujete. Mogoče veste, zakaj," je Mahniču dejal Golob.
Golob: Pozornost je usmerjena na umiritev rasti cen storitev
Medtem ko so se ukrepi na področju draginje v preteklosti nanašali predvsem na cene energentov in hrane, se zdaj usmerjajo k cenam storitev, je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SD Janija Prednika dejal premier Golob. Po njegovih besedah je bila inflacija visoka junija leta 2022, ko je vlada prevzela mandat, do februarja letos pa se je umirila na 3,4 odstotka. Golob je poudaril, da je bila rast cen hrane februarja letos le še enoodstotna, inflacije pa že nekaj časa več ne pogajajo tudi cene energentov, se pa cene zvišujejo pri najemninah in pri zdravstvenih storitvah. Vlada po njegovih besedah vztraja tudi pri davčni reformi, ki sicer nima neposrednega vpliva na spopad z draginjo. Predsednik vlade večino izhodišč zanjo pričakuje do polletja. (STA)