Tina Recek
Danes je svetovni dan boja proti raku. Vsako leto po svetu na novo zboli za rakom 17 milijonov ljudi, deset milijonov jih umre. Po podatkih Registra raka v Sloveniji zboli vsako leto 15.000 ljudi; trenutno je rak v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah. Med nami živi že več kot 110.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. In o alkoholu kot enem glavnih dejavnikov tveganja za nastanek raka so podrobno govorili na konferenci Življenje z rakom po raku. Srečanje so organizirali Slovensko združenje organizacij bolnikov z rakom Onko Net, Zdravniška zbornica Slovenije in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb v Sloveniji.
Za širitev obdobij presejalnih programov
Govorci so poudarili, da bi lahko okoli 40 odstotkov raka vseh vrst preprečili. Zato je toliko bolj pomembno, da se govori o tveganjih za njegov nastanek in o preventivi, kamor sodijo pri nas uspešni presejalni programi. Obetajo pa se tudi novi. To so presejalni programi za odkrivanje raka prostate, pljuč in želodca. Datum uvedbe novih presejalnih programov še ni znan. V zvezi z že obstoječimi presejalnimi testi, ki se nanašajo na raka dojke, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke, je dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavil posodobljena in dopolnjena evropska priporočila. Pri presejanju za odkrivanje raka dojke z mamografijo priporočajo, da se starostni razpon vabljenih žensk poveča na med 45. in 74. letom. Presejanje raka materničnega vratu priporočajo v najmanj petletnih intervalih. Pri raku debelega črevesa in danke svetujejo dvostopenjsko odkrivanje, to je odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in kolonoskopijo.
Lani spili več kot predlani
Marko Kolšek je predstavil statistične podatke, ki sporočajo, da skoraj polovica moških in tretjina žensk v Sloveniji pije tvegano. Katastrofalni podatki se nanašajo tudi na otroke; v Sloveniji tri četrtine otrok pokusi alkohol pred desetim letom starosti, večina ga dobi od svojih staršev.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2021 registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. Kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za skoraj en liter (0,82 l). Največ alkohola pa se je v letu 2021 popilo z vinom, sledilo je pivo in nato žgane pijače.
Večina moških zboli po 60. letu
V novi presejalni program za pljučnega raka bi vključili hude kadilce in tudi bivše hude kadilce. Pri raku želodca priporočila zajemajo testiranje na bakterijo helicobacter pylori. O presejalnem programu za raka prostate pa je podrobno govoril urolog dr. Miha Pukl iz Splošne bolnišnice Celje. Kot je dejal, vsako leto ugotovijo preko 1600 novih primerov raka prostate, večina jih zboli po 60. letu, umre jih 400. "Presejanje raka prostate v trenutnih okoliščinah poteka oportunistično, torej neorganizirano in naključno ter izven priporočenih let za presejanje, kar ni dobro," je opozoril. Po njegovem je treba slediti novim priporočilom, ki jih je izdala Evropska komisija. "Z vključitvijo kalkulatorjev tveganj in magnetne resonance prostate se lahko stvari obrnejo, da bo manj napačno pozitivnih testov, pretirane diagnostike in pretiranega zdravljenja," je dejal Pukl.
Za višje davke in omejitev oglaševanja
V drugem delu srečanja so govorci izpostavili negativne vplive alkohola na zdravje. Zdravnik in profesor s katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Marko Kolšek je opozoril, da dolgotrajno uživanje alkohola pomeni veliko tveganje za nastanek raka ust, žrela, grla, požiralnika, dojk, jeter in črevesja. "Vsakršno pitje alkohola je v resnici tvegano," je povedal Kolšek in poudaril, da se glasijo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije čim manj alkohola, tem bolje. Medtem ko zadnja priporočila nekaterih nacionalnih zdravstvenih združenj sporočajo, da je najbolje nič alkohola. Ob tem je dr. Katja Jarm iz Zveze društev za boj proti raku pripomnila, da če tedensko zmanjšamo količino popitega alkohola s štirih enot na eno (ena enota je deciliter vina ali malo pivo), lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka jeter za kar tretjino. Dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta Ljubljana je povedala, da za rakom dojk, ki je najpogostejši rak žensk, zboli 1400 žensk na leto, umre jih 400. Alkohol pa tveganje za nastanek te bolezni še poveča. Zaradi prekomernega pitja alkohola pet odstotkov ali 70 žensk vsako leto pri nas zboli za rakom dojk.
Strokovnjaki so omenili učinkovite ukrepe za zmanjševanje potrošnje alkohola. Po njihovem mnenju bi to dosegli z višjimi davki na alkoholne pijače, omejitvijo oglaševanja tovrstnih pijač, njihovo prodajo le v specializiranih trgovinah in z boljšim informiranjem.
