Maske na prostem? "Ko hodimo po ulici ali tečemo, se za nami tvori neke vrste oblak, kjer kapljice padajo za nami"

Zaščitne maske so še vedno eno glavnih orožij v boju z epidemijo, je včeraj ponovil minister za zdravje Tomaž Gantar in poudaril, da nošenje mask priporočajo stroka in vse javnozdravstvene organizacije od Svetovne zdravstvene organizacije navzdol. Kljub temu med novimi ukrepi ni več nošenja mask na prostem, če je mogoče zagotoviti razdaljo med ljudmi več kot dva metra. "Nihče ne bo hodil naokoli z metrom, če hodimo z družino ali sami v naravi, nima maska nobene dodane vrednosti pri varovanju z okužbo s SARS-CoV-2. Spreminjamo nekaj, kar se ni izkazalo za učinkovito v boju zoper epidemijo," je pojasnil minister in dejal, da ima ukinitev tega ukrepa tudi podporo epidemiološke stroke, ter navedel še, da se z njim "strinja tudi Mario Fafangel", nekdanji član covid svetovalne skupine, sicer vodja centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Fafangel je resda večkrat pojasnil, da je nošenje mask smiselno predvsem v zaprtih prostorih in tam, kjer je več ljudi. Je pa bila po naših informacijah odločitev sprejeta brez sodelovanja NIJZ. Spomnimo, tudi zaradi takšnih nenadnih ravnanj je Fafangel izstopil iz svetovalne skupine. Še v petek je namreč sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne pojasnjevala ukrep, po katerem šali in rute na zadostujejo za omejevanje širjenja virusa, ampak so dovoljene le maske. "Pomembno je, da razumemo namen ukrepa, in to je prava pot, da ga upoštevamo brez groženj," pravi Gantar.

V ponedeljek je bilo od 5634 testiranj 1524 novih okužb, delež pozitivnih pa je predstavljal 24 odstotkov. Jelko Kacin je ocenil, da v primerjavi s prejšnjim tednom število novih okužb zadnje tri dni vseeno pada. A minister poudarja, da je okuženih 1200 zdravstvenih delavcev in da "nismo izven nevarnosti epidemije". Maske so v delovnem okolju in v vseh zaprtih prostorih še vedno obvezne, med okuženimi je namreč še vedno največ delovno aktivnih ljudi.

Virus kljubuje dolgo

In kaj pravi stroka? Matej Kanduč preučuje gibanje delcev v različnih okoljih na odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan: "Od začetka je bilo znano, da so patogeni v kapljicah, ki jih izločamo med govorjenjem, kihanjem, kašljanjem. Velike kapljice relativno hitro padejo na tla, a če smo v neposredni bližini okuženega, jih vdihnemo in precejšnja verjetnost je, da bomo viruse dobili v naš respiratorni sistem. Po drugi strani majhne kapljice, aerosoli, praktično ne padejo na tla, nanje vplivajo zračni tokovi in v zraku ostanejo dosti dlje, nekako tako kot cigaretni dim."

Da lahko virusi in bakterije preživijo v aerosolih, pravzaprav ni novo spoznanje, ni se pa vedelo, ali koronavirusi v teh majhnih kapljicah preživijo dovolj dolgo, da bi lahko bile potencialno nevarne. Aerosoli so namreč izredno negostoljubna okolja, voda iz njih praktično vsa izpari, kar je za virus zelo slabo, in večina patogenov ne preživi v takem okolju, zato se z aerosoli večinoma ne širijo, pravi Kanduč. "Tako so sklepali tudi na začetku epidemije; ker večina virusov v aerosolu ne preživi, so ta dejavnik imeli za nepomemben. Kasneje se je izkazalo, da ta virus v aerosolu preživi. Dolgo časa se ni vedelo, kako dolgo, to pa zato, ker je izredno težko določiti, ali je virus živ ali ne, relativno enostavno se da namreč dokazati, da je virus prisoten, ne pa tudi, ali je aktiven ali ne. Se je pa nabralo veliko posrednih dokazov, da več kot očitno koronavirus kljubuje razmeram in preživi dovolj dolgo časa, da aerosolna okužba predstavlja pomemben vidik širjenja."

Maske na prostem niso nesmiselne

V zunanjih prostorih aerosoli ne predstavljajo večje nevarnosti, saj se razpršijo podobno kot cigaretni dim. "Če nekdo kadi in smo od njega oddaljeni en meter, je skoraj vseeno, ali smo zunaj ali notri, enako je z okužbo. Na prostem nekaj metrov stran od kadilca dima praktično ne bomo vohali, ampak v notranjih prostorih, kjer se dim ne razprši, ga bomo." A to ni protiargument maskam, opozarja fizik, kajti: "Še vedno imamo kapljično okužbo, ki ima denimo ob kašljanju domet približno dva metra. Ko hodimo po ulici ali tečemo, se za nami tvori neke vrste oblak, kjer kapljice padajo za nami. Ko se premikamo naprej, je lahko ta pas dolg nekaj metrov, kapljični pas lahko razpiha še veter, in če je veliko sprehajalcev, ki se križajo, to pomeni, da nadzora, kje je varno območje in kje ne, ni več. Zato je argument za nošenje maske na prostem, sploh tam, kjer je ljudi več, dober."

Pri različnih aktivnostih tvorimo različno število kapljic, pri govorjenju denimo bistveno več kot pri dihanju, količina pa narašča z jakostjo glasu. Sledi kašljanje, največ pa jih nastane pri kihanju. "To so znana dejstva in jih je treba vzeti v zakup," pravi raziskovalec, ki upa, da se bodo maske prijele tudi v prihodnje. "Upajmo, da se bodo maske prijele vsaj do neke mere. Do letos je bilo v našem okolju zelo nenavadno, da je nekdo nosil masko, če je bil bolan ali pa se je želel le zaščititi. Morda bo sedaj to postalo sprejemljivo, vsekakor pa bi močno omililo prenos okužb."