Ob 5618 v sredo opravljenih PCR testih, je bilo na covid-19 pozitivnih 1011 primerov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Okuženih je bilo 18 odstotkov testiranih. Poleg tega so včeraj opravili še 31.328 hitrih antigentskih testov.
V bolnišnicah se zaradi okužbe zdravi 388 ljudi, 105 jih je v intenzivni terapiji. V sredo so 4 bolniki umrli, kažejo podatki vlade.
Po ocenah NIJZ je v državi trenutno aktivnih 13.734 primerov koronavirusnih bolnikov. 7-dnevno povprečje znaša 955, 14-dnevna pojavnost na sto tisoč prebivalcev pa 648. Polnocepljenih je 976.857 prebivalcev Slovenije, kar predstavlja 46,3 odstotke celotne populacije, še kažejo podatki Covid-19 sledilnika.
Na račun bolnikov s covidom-19 se krčijo drugi programi
"Razmere v državi glede covida niso dobre," je na novinarski konferenci dejal vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici raste. Ocene Inštituta Jozefa Štefana so v zadnjem tednu nekoliko boljše, a daleč od tega, da bi bili brezskrbni, je dejal.
Povprečna starost hospitaliziranih s covidom-19 v UKC Ljubljana na navadnem oddelku je 67 let (najmlajši 41 let), na intenzivnem oddelku pa je povprečna starost 60 let (najmlajši 27 let). Nihče od dveh najmlajših ni cepljen, je dejal Jereb. "Hospitalizirane imamo tudi cepljene posameznike. Na navadnih oddelkih v Sloveniji je 72 odstotkov necepljenih in na intenzivnih 84 odstotkov necepljenih. Absolutno prevladujejo necepljeni," je dejal. Korelacije, kar se učinkovitosti različnih cepiv tiče, glede na hospitalizirano število cepljenih bolnikov, ne moremo narediti.
Po njegovih ocenah lahko s koncem tega meseca v bolnišnicah pričakujemo od 350 do 400 bolnikov, ki bodo potrebovali zdravljenje na navadnih posteljah, in 130 ali 140 bolnikov, ki bodo potrebovali zdravljenje v intenzivni terapiji. Ocenil je, da je porast novih primerov in bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, v zadnjih dneh manj strm, vendar prej kot v mesecu dni ni pričakovati strmega upada bolnikov predvsem na intenzivnih oddelkih.
"Višje kot bo število covidnih bolnikov, hitreje se bo manjšalo število obravnav na drugih oddelkih, saj so v bolnišnicah zaradi pomanjkanja kadra primorani krčiti oddelke," je dejal Jereb. V UKC Ljubljana imajo pripravljenih 100 postelj za navadne covidne bolnike in 45 postelj na oddelkih intenzivne nege. Načrt za povečevanje teh postelj obstaja, vendar bo uresničljiv zgolj na račun krčenja drugih oddelkov. V izogib temu je pozval k cepljenju: "S cepivom pomembno zmanjšamo odstotek bolnikov, ki potrebujejo obravnavo v bolnišnici. Pri cepljenih je manjša verjetnost težjega poteka bolezni ali smrti."
Danes sta v UKC Ljubljana hospitalizirani dve porodnici, na infekcijski kliniki ni hospitaliziranih nosečnic s covidom. Priporočil je vsem nosečnicam, da se cepijo, saj okužbe pri njih proti koncu nosečnosti potekajo s težjo klinično sliko.
Nobeden od ukrepov ne deluje stoodstotno. Za pozivi k neupoštevanju ukrepov so po njegovem mnenju drugi interesi, predvsem pa ne temeljijo na strokovnih argumentih. "Strokovnjaki se ne moremo strinjati, da epidemiji pustimo prosto pot. V nasprotnem primeru nas čaka katastrofa in zrušenje zdravstvenega sistema."
Covid-19 pogost med otroki starimi med 5 in 14 let
"Starostna skupina od 5 do 14 let je druga najpogostejša po številu potrjenih primerov, glede na podatke Covid-19 sledilnika," je dejal strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn. "Za otroke stare 12 let in več je cepljenje priporočeno, še posebej v luči naraščanja okužb med otroško populacijo" je dejal Pokorn. Rezultati ameriških raziskav kažejo, da cepljeni otroci potrebujejo bolnišnično pomoč 10-krat redkeje kot necepljeni. Večino hospitalizacij zaradi covida-19 potrebujejo otroci, ki imajo kronične bolezni, zato je priporočil, da se predvsem ti otroci cepijo.
Opozoril je, da v otroški populaciji trenutno krožijo še drugi virusi, ki prizadenejo dihala. "To je na nek način svojevrsten davek prejšnjih lockdownov, ki smo jim bili priča od marca lani. V sezoni 2019/20 smo imeli hudo epidemijo gripe, ki je otroško pupulacijo močno prizadela. Po njej je prišla epidemija covida in z njo vsi ukrepi, ki so poleg širjenja covida-19 preprečevali širjenje vseh drugih virusov. V sezoni 2020/21 praktični nismo imeli gripe," je pojasnil. Zdaj so se začeli ti virusi ponovno širiti, prizadeli so dve generaciji otrok, ki se z respiracijskim sincicijskim virusom še niso srečali, je dejal Pokorn in opozoril, da so bolnišnice praktično popolnoma zasedene.
