Tanja Fajnik Milakovič
Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število registriranih brezposelnih se je aprila ponovno zmanjšalo in je konec meseca znašalo 79.285 oseb. Aprila je bilo tako za 4,1 odstotka manj registriranih brezposelnih kot marca in 10,6 odstotka manj kot aprila lani, ko je že bila razglašena epidemija. Največ ljudi je brez dela ostalo v gostinstvu in tistih dejavnostih, ki so jih prizadeli zajezitveni ukrepi. Najbolj pa se je število zaposlenih med epidemijo povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu. A število delovno aktivnih je manjše kot pred epidemijo, brezposelnih pa je še vedno več.
"Trend na področju trga dela je od februarja izjemno ugoden," ocenjuje minister za delo Janez Cigler Kralj. Poudarja, da se je Slovenija na krizo odzvala pravočasno in ustrezno, brez ukrepov bi število brezposelnih naraslo mnogo bolj. Ključna ukrepa sta čakanje na delo in skrajšani delovni čas, ki se bosta predvidoma iztekla s koncem junija. S temi ukrepi naj bi obvarovali več kot 200.000 delovnih mest, in to ne le za čas epidemije, ampak bodo lahko ostala tudi po njej, meni.
Gradbena dejavnost februarja navzdol
Sicer pa drugo četrtletje prinaša ugodnejše obete za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta in postopno okrevanje storitev, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, tudi v gostinstvu, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo.
Nizke plače in davki
Minister Janez Cigler Kralj podpira tudi predlog male davčne reforme s ciljem, da ljudem ostane več denarja. Izračuni kažejo, da bo posamezniku pri povprečni plači okoli 1200 evrov po uveljavitvi predlaganih sprememb leta 2025 na leto ostalo 1260 evrov več. Torej nekaj več kot ena plača. "Slovenija se zadnji dve desetletji giblje v začaranem krogu nizkih plač zaradi previsokih davkov. Na žalost smo še vedno prepoznani kot država s poceni delovno silo z nizko dodano vrednostjo. Manjka nam delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dobrimi delovnimi razmerami in boljšimi plačami," pojasnjuje.
Gradbena aktivnost se je po krepitvi v drugi polovici preteklega leta februarja zmanjšala, predvsem na področju nestanovanjskih stavb. Zaostritev zajezitvenih ukrepov v začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so, sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil, zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli, ugotavlja Umar.
Povečal se je obseg kreditov gospodinjstvom
Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Večje trošenje gospodinjstev je ob delnem sproščanju ukrepov vplivalo tudi na zmanjšanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, nekoliko pa se je tudi povečal obseg kreditov. Upad prodaje pa je zaznati v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte, torej predvsem v nastanitveni in gostinski dejavnosti ter kulturnih, športnih in razvedrilnih.
Število delovno aktivnih je še vedno manjše kot pred epidemijo, brezposelnih pa je še vedno več
Ugodni obeti ne veljajo le za Slovenijo, ampak za celotno območje evra, kjer se je v prvem četrtletju gospodarska aktivnost nekoliko zmanjšala. Številne države so namreč zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom na začetku leta podaljšale ali zaostrile omejitvene ukrepe. Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v začetku leta najbolj prizadeta v Nemčiji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
