Zavezal se je, da bo odgovore na te izzive iskal v poglabljanju, ne opuščanju slovenskega in evropskega socialnega modela.
"Prvi maj je praznik, ki nas vsako leto spomni, da evropski socialni model ni samoumeven," je v poslanici, ki jo je posredovala stranka Levica, dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Ob tem je spomnil, da je življenje v konkurenčnih sistemih evropskemu precej drugačno. Na Kitajskem poznajo t. i. delovnike 996, ko delajo od 9. do 21. ure šest dni v tednu. V ZDA pa ima skoraj 50 milijonov ljudi težave z dostopom do osnovnih zdravstvenih storitev, je pojasnil minister.
Po Meščevi oceni se pri nas razvoj še vedno razmeroma uspešno premika v nasprotno smer, saj da v Sloveniji širimo obseg socialnega zavarovanja. Kot je izpostavil, je koalicija lani po več letih prizadevanj prek dela ministrstva za solidarno prihodnost uspela sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je temelj za peto socialno zavarovanje poleg pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega ter zavarovanja za brezposelnost.
"To zavarovanje nam omogoča, da v sklepnih letih naših življenj ne bomo sami in da bodo zgodbe, kakršno smo videli nedavno, ko je ostareli gospod iz Kočevja ostal sam, obnemogel in pozabljen v družbi, postale blede podobe preteklosti, enako kot podobe bede delavstva izpred stoletja," meni Mesec.
Prepričan je tudi, da je Slovenija z uveljavitvijo novega koncepta minimalne plače pokazala pot Evropi. Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je prišlo do dogovora, da mora minimalna plačata znašati vsaj 20 odstotkov več od minimalnih življenjskih stroškov. Od takrat so jo po ministrovih besedah do danes povišali za 42 odstotkov, čemur je sledila 26-odstotna splošna rast plač.
Pred Slovenijo in EU težki izzivi
"Evropska komisija je leta 2021 na podoben način zasnovala direktivo o minimalni plači, mi pa smo dober zgled, da višje plače ne ubijajo gospodarstva in delovnih mest, ampak nasprotno, saj smo v teh letih dosegli rekordno zaposlenost v gospodarstvu," je ocenil minister.
Gospodarstvo se prav tako ni zlomilo zaradi zaprtja trgovin v nedelja, je poudaril.
A kot je opozoril minister, so pred Slovenijo in EU težki izzivi. Konkurenčni pritiski Kitajske in ZDA se povečuje, podnebni zlom je že postal del realnosti, razprave o umetni inteligenci pa se v krogu evropskih ministrov za delo vrtijo okoli vprašanja, ali bo nova tehnologija vodila v množična odpuščanja, ker bo opravljala delo namesto ljudi.
"Moja zaveza ob prazniku dela je zato, da bom odgovore na te izzive iskal v poglabljanju, ne v opuščanju slovenskega in evropskega socialnega modela," je dejal Mesec.
Prvi maj nas po ministrovih besedah vsako leto spomni, da je srednji razred, s katerim se danes identificira večina Slovenk in Slovencev, nastal šele takrat, ko so si naši predniki priborili socialno državo, javno zdravstvo, pokojninski sistem, osemurni delavnik. Pred tem je bil srednji razred v Evropi ozek, omejen na majhen krog privilegiranih, ostali pa so živeli v podobah revščine, ki je danes le še spomin na zbledelih slikah delavskega razreda 19. stoletja, je še pojasnil Mesec.
Na pomen zaščite delavskih pravic sta v izjavah, ki so ju posredovali z ministrstva, opozorila tudi državna sekretarja Dan Juvan in Igor Feketija. Številni delavci po Juvanovih besedah namreč še vedno ne uživajo vseh priborjenih pravic. "Kuharji, prodajalke, prevajalci, oblikovalci vozniki in dostavljavci so danes samostojni podjetniki," je izpostavil.
"Demokracija se pregovorno konča pri vratih delovnega mesta"
Spomnil je na strategijo za odpravo prekarnosti, ki jo pripravljajo na ministrstvu in ki bo med drugim vsebovala jasnejšo določeno definicijo delovnega razmerja. Ta bo po njegovih besedah skladna s porastom novih oblik dela, tako da bo oblikovana jasna ločnica med dejanskimi samostojnimi podjetniki, ki delujejo na trgu, in prikrito zaposlitvijo. "Želimo zagotoviti, da bodo vsi, ki delajo, primerno zaščiteni," je dodal Juvan, ki se bo v sredo z ministrom Mescem udeležil prireditve na ljubljanskem Rožniku.
Feketija je opozoril, da delavci praviloma nimajo nadzora nad svojim delovnim procesom, temveč jim ga narekujejo njihovi nadrejeni. "Nadrejeni na delovnem mestu imajo na naše počutje in duševno zdravje celo večji vpliv od naših življenjskih partnerjev. Demokracija pa se pregovorno konča pri vratih delovnega mesta," je zapisal.
Približno 70 odstotkov delavcev v Sloveniji je po njegovih besedah zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih, med katerimi so mnoga na pragu velikega prenosa lastništva z njihovih ustanoviteljev na naslednike. Dolgoletne izkušnje kažejo, da ima prenos lastništva na zaposlene izredno pozitivne učinke za podjetja, njihovo lokalno okolje in delavce. "Zato v sodelovanju z ministrstvom za solidarno prihodnost nastaja zakon o lastniških zadrugah, ki bo omogočil učinkovit in vzdržen model (so)lastništva zaposlenih," je poudaril.
