Vlada bo v osmi protikoronski zakon vgradila dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije covida-19. Premier Janez Janša in minister za delo Janez Cigler Kralj sta na današnji tiskovni konferenci med njimi izpostavila podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena zaradi dviga minimalne plače. Minister za delo, ki ima zadnjo besedo pri določitvi višine minimalne plače, je po današnjem posvetu s socialnimi partnerji povedal, da namerava novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto. Kar pomeni, da bo višja za 84 evrov bruto. Zdaj namreč znaša minimalna plača 940 evrov bruto. To bi pomenilo najmanjši zakonsko možen dvig.
Za izračun minimalne plače se namreč uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva šele leta 2023.
Nejasnosti pri kriznem dodatku
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je poslancem predlagala, naj sprejmejo avtentično razlago 85. člena sedmega protikoronskega zakona, ki opredeljuje izplačilo 200 evrov kriznega dodatka delavcem. Opozarjajo, da se v praksi pojavlja precej vprašanj, kaj se razume pod pojmom plača. Veliko podjetij je namreč v decembru svojim zaposlenim izplačalo tudi božičnico ali nagrado iz naslova poslovne uspešnosti, zaradi tega so mnogi zaposleni presegli limit, dvakratnik minimalne plače 1880 evrov bruto, in ostali brez kriznega dodatka.
Delodajalcem, ki opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, namerava država dvig minimalne plače subvencionirati. Kot je pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem naj bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija, z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.
V osmem protikoronskem paketu (PKP 8) je predvideno tudi podaljšanje subvencioniranja ukrepa čakanja na delo doma, ki je skupaj s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa trenutno nosilni ukrep za zaščito delovnih mest in velja do konca januarja. Podaljšali naj bi ga še za tri mesece, do konca aprila, z možnostjo, da se lahko še dvakrat podaljša za en mesec, torej do konca junija.
Predlog pomeni najmanjši možen zakonski dvig
"To je še kako pomemben ukrep," je o subvencioniranju čakanja na delo, ki ga imajo delodajalci na voljo že vse od prvega dne po prvi razglasitvi epidemije, sredi marca lani, izpostavil minister. Samo v januarju denimo se je za ta ukrep prijavilo več kot 11.000 delodajalcev za okoli 40.000 zaposlenih. Med drugim je napovedal tudi razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona še na polnoletne dijake.
Premier Janša, ki je zadovoljen, da je glede na stopnjo brezposelnosti Slovenija v zgornji polovici dobrih držav in da gospodarstvo še zaposluje, je tudi pojasnil, da v tokratnem protikoronskem zakonu še ne bo ukrepov za ciljano blaženje posledic epidemije v posameznih delih gospodarstva. Se pa predlogi o tem zbirajo.
