Da se na relaciji med premierjem Janezom Janšo in Lilijano Kozlovič, pravosodno ministrico iz vrst SMC, iskri, ni skrivnost. Največji kamen spotike je imenovanje tožilcev. Te naj bi vlada po izbirnem postopku, v katerem poda svoje mnenje državnotožilski svet, zgolj imenovala. A vlada o nekaterih tožilskih kandidatih ne odloči. Ministrica pravi, da ne ve, zakaj vlada o tem še ni odločila, pri čemer je sama del te vlade. Na sejah vlade za zaprtimi vrati naj bi bil sicer Janša Kozlovičevi očital, da bi morala preprečiti imenovanja, ki mu niso pogodu. Ministrici naj bi bil po podatkih Dnevnika navrgel, ali namerava na (ne)imenovanje teh tožilcev vezati svoj odstop.
Konec prejšnjega tedna je premier Janez Janša v intervjuju za Planet TV dejal, da nikjer ni določeno, koliko časa lahko traja postopek imenovanja tožilcev na vladi. "Zagotovo bo vlada tukaj v primerjavi z državnim tožilstvom ravnala s svetlobno hitrostjo, ne glede na to, kdaj bo o čem odločila. Več kot milijarda evrov je bila oprana v državni banki pred več kot desetimi leti, pa ni še nobene obtožnice," je dejal in dodal, da je del teh "zapletov" nastal zaradi šibkega vodenja pravosodnega resorja.
Poleg ministrice brez komentarja tudi tožilci
Kako premierjeve besede komentira ministrica Lilijana Kozlovič? Pričakovano so s pravosodnega ministrstva odgovorili, da ministrica njegovih besed ne bo komentirala. Spomniti velja na mučen intervju ministrice v Studiu City, kjer je na vprašanje Marcela Štefančiča, kaj se bo zgodilo, če bo v povezavi z imenovanjem tožilcev Janša vztrajal pri svojem in ne bo hotel razpravljati o novih tožilcih, Kozlovičeva zgolj molčala in zmajevala z glavo.
Ali pritrjujejo izjavi Janše o šibkem vodenju pravosodnega ministrstva s strani Kozlovičeve in kako ocenjujejo leto dni njenega ministrovanja, smo povprašali akterje iz sodnih, tožilskih in odvetniških vrst. Tožilci, ob imenovanju katerih je eskaliral spopad med premierjem in ministrico, molčijo. "Izjave predsednika ne komentiramo, dela vlade pa ne želimo ocenjevati," so nam dogovorili na vrhovnem državnem tožilstvu. Državnotožilski svet, katerega mnenj Janša očitno ne želi upoštevati, pa na naša vprašanja odgovarja: "Državnotožilski svet je kolegijski organ, ki svoje odločitve in stališča sprejema na sejah. O predmetni tematiki državnotožilski svet še ni razpravljal, zato podajanje kakršnihkoli komentarjev v zvezi s tem ni mogoče."
Naj se končno uredi plačni položaj sodnikov
"V Slovenskem sodniškem društvu izpostavljamo, da so bili začetki sodelovanja z ministrico za pravosodje tvorni in obetavni, kasneje pa je sodelovanje zastalo. Že dlje časa pričakujemo, da bomo povabljeni v delovno skupino na ministrstvu za pravosodje, ki pripravlja spremembe sodniške zakonodaje, da ta ne bi bila sprejeta brez vključenosti stanovske sodniške organizacije - da se ne bo odločalo o nas brez nas. Nadalje pričakujemo, da bo vladna stran končno uredila plačni položaj sodnikov tako, da bo zagotavljal našo materialno neodvisnost, ter da bo več naporov vloženo v zagotavljanje varnosti sodnikov. Plače sodnikov namreč neupravičeno zaostajajo za plačami funkcionarjev ostalih vej oblasti za približno 30 odstotkov, čeprav gre za enakovredne veje oblasti. Poleg tega plačni položaj sodnikov ni v ustreznem razmerju s plačami javnih uslužbencev, zaradi česar je materialna neodvisnost sodnikov ogrožena," v imenu Slovenskega sodniškega društva razlaga predsednik Andrej Ekart. Prav včeraj so, kot smo poročali, sodniško društvo in sedem sodnikov na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zakona za uravnoteženje javnih financ in zakona o sodniški službi, ki urejajo uvrstitev sodnikov rednih sodišč v plačne razrede, dodatke in povračila stroškov ter nekaterih drugih prejemkov, do katerih so upravičeni sodniki rednih sodišč. Prepričani so, da so plačani manj kot funkcionarju drugih dveh vej oblasti in da prejemajo nižje dodatke kot javni uslužbenci. "Na koncu želimo poudariti, da spremljamo aktualno dogajanje v pravosodju in izražamo podporo in solidarnost kolegom tožilcem, ki si prizadevajo za krepitev svoje neodvisnosti. Odprtih izzivov je precej in treba se jih bo lotiti,“ zaključi Ekart.
S čim se je pohvalilo pravosodno ministrstvo
Ob letu dni Janševe vlade je pravosodno ministrstvo kot pomembne dosežke izpostavilo digitalizacijo sodnih postopkov za hitrejše zavarovanje pravic državljanov. Pa predlog zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Poudarili so tudi olajšanje pogojev za odlog potrošnikom, če izvršba poteka na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (učinkovitejše varstvo potrošnikov v luči problematike kreditojemalcev v švicarskih frankih). "Z odlogom in zadržanjem izvrševanja tekočih izvršb v obdobju epidemije (razen izvršb na terjatve zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino) smo zavarovali socialno najbolj ogrožene v sodnih in davčnih izvršbah," so še zapisali na pravosodnem ministrstvu in k temu dodali, da bodo hišne živali izvzete iz izvršbe.
Ni premikov pri prenovi sodne mreže
Sodni svet ne Janševe izjave ne dela Kozlovičeve ne želi komentirati, na vrhovnem sodišču pa pravijo, da so bile besede predsednika vlade izrečene v povezavi z zapletom pri imenovanju evropskih tožilcev, zato se do tega ne opredeljujejo. "Glede siceršnje uspešnosti vodenja pravosodnega ministrstva pa lahko izpostavimo učinkovito sodelovanje na določenih področjih, kot na primer pri usklajevanju sodniške zakonodaje, pri spremljajočih ukrepih v zvezi z obvladovanjem epidemije covida-19 ali pri prvih konkretnih korakih v smeri razreševanja prostorske problematike sodišč vseh stopenj v Ljubljani." Na nekaterih drugih področjih pa bi si na vrhovnem sodišču želeli večjo angažiranost in prizadevnost ministrstva, "pri čemer lahko izpostavimo, da žal ni prišlo do premikov pri zakonodajnih postopkih v zvezi s prenovo mreže sodišč in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, delovanjem specializiranih oddelkov na kazenskem področju in še posebej pri popravkih plačnega sistema za sodnike. Zavedamo se, da nekatera od navedenih področij niso odvisna le od ministrstva za pravosodje, ampak tudi od drugih deležnikov v izvršilni veji oblasti, v zadevah, vezanih na zakonske spremembe, pa tudi od zakonodajne veje oblasti," še pojasnjuje vrh sodstva.
"Odvetniška zbornica Slovenije dela ministra ne ocenjuje, to je naloga predsednika vlade," pravi Roman Završek, predsednik te zbornice. "V zvezi s sodelovanjem ministrstva za pravosodje na področjih, kjer se v delo ministrstva vključuje odvetniška zbornica, je v letu 2020 potekalo kar precej aktivnosti na zakonodajnopravnem področju kakor tudi na področju reševanje situacije covida-19," sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
