Ministrica Vrečko: Ne gre za likvidacijo muzeja slovenske osamosvojitve. Lojze Peterle: Ta zadeva ni nedolžna

Parlamentarni odbor za kulturo je na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o združitvi muzeja slovenske osamosvojitve z muzejem novejše zgodovine, ki v zadnjih dneh buri duhove v javnosti. Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko iz kvote Levice, nameravajo oba omenjena muzeja združiti v nov javni zavod oziroma muzej. Med razlogi za združitev muzejev je Vrečko tudi danes navedla, da je bil omenjeni muzej v času prejšnje vlade Janeza Janše ustanovljen kot samostojna ustanova navkljub pozivom številne strokovne javnosti, da pri nas že obstajajo ustanove in muzeji, ki pokrivajo področje slovenske osamosvojitve v 90. letih ter dejstvu, da omenjeni muzej nima lastne zbirke. Ukinitvi samostojnega muzeja osamosvojitve oziroma združevanju z muzejem novejše zgodovine nasprotujejo v opozicijskih SDS in NSi, pa tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga vodi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle. Slednji se je prejšnji teden na to temo sestal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki naj bi o združevanju muzejev v kratkem razpravljal s premierjem Robertom Golobom.

Vrečko: Uporaba besede likvidacija je zavajajoča

Člani odbora za kulturo iz vrst opozicije so bili prepričani, da gre pri načrtovanem združevanju muzejev za "likvidacijo" muzeja slovenske osamosvojitve, ministrica pa takšne navedbe zavrača. Ministrica je poudarila, da ne nameravajo ničesar ukiniti, temveč združiti muzej novejše zgodovine in muzej slovenske osamosvojitve v nov javni zavod oziroma nov muzej."Trenutna situacija ne zagotavlja strokovne obravnave tega pomembnega dela naše zgodovine in je izrazito neracionalna, saj se izvajanje javne službe podvaja. Z združitvijo omenjenih muzejev želimo ohraniti raziskovanje in predstavitev obdobja osamosvojitve Slovenije, jo celo okrepiti znotraj novega načrtovanega javnega zavoda, ne pa ukiniti," je pojasnila Vrečko.

Ministrica je spomnila, da je Janševa vlada sklep o ustanovitvi muzeja slovenske osamosvojitve sprejela brez javne razprave in kljub nasprotovanju strokovnih društev in muzejskih ustanov ter dobršnega dela domoljubnih in veteranskih organizacij. Muzej je bil ustanovljen kljub temu, da se s tem zgodovinskim obdobjem ukvarjajo številni drugi muzeji, ki imajo že vzpostavljene zbirke, ki pripravljajo stalne in občasne razstave ter izdajajo publikacije in kataloge, je pojasnila Vrečko. "Prisluhnili smo argumentom stroke in se zavedamo pomembnosti trenutka slovenske osamosvojitve v naši zgodovini. Novi muzejski ustanovi bomo združili in okrepili nov muzej z oddelkom, ki se bo posvečal prav časom slovenske osamosvojitve," je dejala ministrica.

Na novinarsko vprašanje, v kateri fazi je trenutno namera za združitev omenjenih muzejev, je Vrečko ob robu seje odgovorila le, da na ministrstvu na podlagi strokovnih podlag trenutno urejajo dokumentacije. Ob tem je omenila, da za združitev muzejev še nimajo podpore vseh koalicijskih strank, a ministrica verjame, da jo bodo dobili takoj, ko bodo koalicijskim partnerjem predstavili dokumente: "Predstavili bomo svoje argumente in prepričana sem, da bodo vse politične stranke podprle namero."

Peterle: Muzej naj se ohrani kot samostojno ustanovo

Peterle je na seji odbora izrazil pričakovanje, da se bo Vrečko odpovedala združevanju muzejev, saj da si takšno dejanje, kot je bila osamosvojitev Slovenije, zasluži pozornost v statusu nacionalnega projekta. "Ta pristanek v nekem oddelku oziroma enoti se mi ne zdi odgovor na to, kar bi bilo prav obdelati ali praznovati. Želel bi si, da se to preigravanje zaključi z odločitvijo, da se pač ohrani muzej kot samostojno ustanovo. Želel bi si videti tekmo, kdo bi za to več naredil, ne pa to, koga bomo dali stran in kje bo zadeva pristala," je poudaril Peterle. "To ni projekt ministrice Aste Vrečko, ampak radikalnega dela njene stranke, ki ga lahko uokvirimo v poslanca Miho Kordiša, ki je nedavno dejal, da je globalni komunist in da zagovarja odpravo ne samo ene države, ampak vseh držav. Zdi se mi, da gre predlog likvidacije muzeja slovenske osamosvojitve v to smer," pa je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik.

V koalicijskih vrstah je prevladovalo prepričanje, da bi se moralo dodatno financiranje omogočiti že obstoječim javnim zavodom, ki se že ukvarjajo s časom osamosvojitve in ki hranijo ključne muzejske eksponate iz tega obdobja. "Pred ustanavljanjem novih muzejev mora država poskrbeti za nemoteno in uspešno delo javnih zavodov, ki jih je ustanovila," je ocenila poslanka Gibanja Svoboda Alma Intihar. Njen poslanski kolega Martin Premk, ki je doktoriral iz sodobne zgodovine, pa je opozoril, da se ljudje lahko upravičeno bojijo, da bo muzej slovenske osamosvojitve ideološki in politični projekt, ki bo zgodovino prikazoval tako, kot to hočejo nekateri. Kot je poudaril, sam sicer podpira ustanovitev vsakega novega muzeja, a pod pogojem, da bo ta deloval na strokovnih znanstvenih temeljih. Člani odbora na koncu niso potrdili predlaganih sklepov s strani poslancev SDS.

Žakelj: Odločitev za ukinitev muzeja je ideološki projekt Levice

Če bo do tega res prišlo oziroma če ministrica in stranka Levica ne bosta odstopili od namere po ukinitvi muzeja, v NSi napovedujejo vložitev interpelacije zoper Vrečko. "Ker gre pri osamosvojitvi za ključno in središčno vrednoto našega naroda, smo prepričani, da bodo interpelacijo z izjemo Levice podprle tudi stranke koalicije," je na novinarski konferenci pred sejo odbora dejal poslanec NSi Janez Žakelj. Odločitev prejšnje vlade za ustanovitev muzeja slovenske osamosvojitve je bilo po njegovih besedah častno, domoljubno in državotvorno dejanje ob obeležitvi tridesete obletnice samostojne države: "Na takšen muzej smo v Sloveniji čakali predolgo. Muzej, ki celovito prikazuje proces nastanka posamezne države in njihovo pot v samostojnost, imajo vse države, ki imajo zrel in samozavesten odnos do lastne zgodovine."

Žakelj je osamosvojitev označil za "najsvetlejši trenutek naše zgodovine", odločitev za ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve pa za ideološki projekt Levice, ki si po njegovih besedah na vse načine prizadeva za "uničenje vrednot osamosvojitve". Ob tem je bil Žakelj kritičen do poslanca Levice Mihe Kordiša, ki je decembra lani ob dnevu samostojnosti na Facebooku zapisal, da je bila "odcepitev Slovenije od Jugoslavije kapitalistična kontrarevolucija".

"Združitev muzejev je zgolj slepilni manever, v ozadju je načrtna politika Levice, ki si prizadeva pomen slovenske osamosvojitve in ustanovitve lastne države čim bolj zmanjšati, izničiti, lahko rečemo celo izmaličiti," je poudaril Žakelj. Ministrica je dejala, da vlada še ni odločala o združevanju muzejev, kritike pa po njenih besedah prihajajo samo z ene strani. Ko gre za napovedano interpelacijo, ki jo sicer lahko vloži najmanj deset poslancev, NSi jih ima samo osem, pa je Vrečko izrazila prepričanje, da sta stroka in širša javnost na njihovi strani.

"To skoraj spada v kategorijo sovražnega govora do osamosvojitve"

Peterle je pred začetkom seje odbora za kulturo poudaril, da težko razume, da se nekateri "norčujejo" iz osamosvojitve, s katero smo Slovenci dosegli največ, kar lahko doseže posamezen narod. "Če ta vlada ne želi varčevati pri novih ministrstvih, ne vidim potrebe, da bi varčevali pri dveh muzejih. Zame kot za predsednika VSO ta zadeva ni nedolžna," je pojasnil Peterle in poudaril da odločno nasprotujemo temu, da bi se na muzej slovenske osamosvojitve gledalo kot na ideološki projekt. "Naša organizacija ima nekaj tisoč članov, veteranov, ki so bili pripravljeni dati vse za osamosvojitev in ki z ogorčenjem spremljajo to, kar se dogaja. Proglašati muzej za ideološko stvar je neresno in skorajda spada v kategorijo sovražnega govora do same osamosvojitve," je poudaril predsednik prve slovensko demokratično izvoljene vlade. Po njegovih besedah se stroko pri nas poskuša predstavljati kot "zveličavno" ter jo podobno kot civilno družbo instrumentalizirati za doseganje političnih ciljev: "Odločitev za muzej je bila politična, kaj bo v muzeju, pa je zadeva stroke."

Peterleta moti, ker nekateri v Sloveniji v ospredje potiskajo leto 1941, namesto da bi skupaj pogledovati proti letu 2041: "Zdi se mi nespametno, da se poskuša osamosvojitev postavljati proti NOB, za katerega vemo, da se ga ne da ločiti od revolucije. Osamosvojitev se je lahko zgodila, ker smo imeli veliko domoljubov in demokratov ter veliko domoljubnih dejanj. Priznavam dejstvo, da v boju proti okupatorju ni bila samo revolucionarna komponenta, ampak tudi domoljubna, in tudi ta je v temelju prizadevanj za slovensko osamosvojitev. Se mi pa zdi nespametno, da bi se polarizirali na tej osnovi." Žakelj je spomnil, da so v NSi skupaj s SDS prejšnji teden v državni zbor vložili predlog dopolnitev zakona o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo, po katerem svojcem padlih od prejetih pavšalnih odškodnin ne bi bilo potrebno plačati dohodnine: "Svojci umrlih so svoj davek že plačali, pri sprejemu zakona pričakujemo državotvornost vsaj nekaterih strank koalicije in sprejetje omenjenega zakona."