Udejstvovanje mladih pri aktualnem referendumu raziskovalcev ni presenetilo, pravi dr. Miran Lavrič, predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Aktivacija mladih je izraz trenda, ki ga raziskovalci beležijo že deset let, pojasnjuje. Da so mladi naravnani k protestom in se vse bolj angažirajo na različnih področjih, ne le v politiki, je potrdila tudi zadnja raziskava o položaju mladih v slovenski družbi Mladina 2020, ki jo je Lavrič vodil, zajema pa populacijo med 15. in 29. letom. "Če spomnimo samo na zakon o malem delu iz leta 2010, kjer so se prav tako zelo angažirali, pa na začetek gibanja Petki za prihodnost v letu 2019, ko so protestirali za okolje. Aktivacija mladih je torej latentno prisotna že več let, v zadnjem času pa se povečuje civilnodružbeno angažiranje, mladi so pri stvareh, ki jih zadevajo, pripravljeni tudi kontaktirati politike in podobno. Vse to je del širšega družbenega trenda pri mladih, ki so se pripravljeni več udejstvovati tudi na področju izobraževanja, bolj aktivni so na trgu dela," še razlaga Lavrič o tem, da gre nasploh za zelo aktivno generacijo.
Pri minulem referendumu je bistveno še, da gre za varovanje okolja, kar je ena od tem, pri katerih se mladi zelo poenotijo, izpostavlja. Že omenjena raziskava Mladina 2020 je pokazala, da ima kar 85 odstotkov mladih varovanje okolja za zelo pomembno vrednoto, kar 50 odstotkov jih je izrazilo resno zaskrbljenost, da človek na tem področju dela nepopravljivo škodo: "To je ena glavnih skrbi mladih, pred skrbjo za stanovanje, denimo."
Še zmeraj pa mladi ne zaupajo parlamentarni, strankarski demokraciji, doda. Zato se usmerjajo v neposredne akcije, peticije. Ta referendum je prelomna zadeva, s katero so se bolj približali institucionalni politiki. Dvomim pa, da se bodo odslej bistveno bolj udeleževali volitev, do politike, strank so še zmeraj apatični. V tem primeru pa je šlo za konkretno stvar, pri kateri so občutili, da lahko nekaj spremenijo, in šlo je za zadevo, ki je zelo pomembna za njihovo prihodnost. Z izidom referenduma so sedaj dobili potrditev, da je mogoče z ad hoc akcijami in samoorganiziranjem konkretno zadevo, ki jih dovolj 'zaboli', spraviti skozi politični proces," pojasnjuje. Še en vidik je bil po njegovem mnenju pri tem ključen. To, da je bila stroka poenotena pri nasprotovanju zakonu o vodah: "In ko gre za vprašanje, ali verjeti politiki ali stroki, mladi bistveno bolj zaupajo stroki."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
