Mokra kultura Slovencev: "Pomembna je družba in ne pijača, ki je na mizi"

V današnji družbi so alkoholne pijače družbeno vezivo, sestavni del praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov, čezmerno pitje pa je v družbi pogosto celo spodbujano. Prav zaradi nekritičnega stališča, ki ga do pitja alkoholnih pijač mnogokrat zavzemamo, je težko spregledati zdravstveno in socialno škodo, ki jo to povzroča. Tako ni zanemarljiv podatek Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 2016, da se Evropa z 9,8 litra popitega čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, uvršča na prvo mesto v primerjavi s svetom. To je mnogo več od globalne povprečne vrednosti, ki znaša 6,4 litra. Slovenija se na tej lestvici, na globalni in evropski ravni, nevarno približuje vrhu. Medtem ko prvo mesto s 15,2 litra zaseda Moldavija, je Slovenija med 194 državami, ki so združene pod okriljem SZO, z 12,6 litra alkohola, na visokem enajstem mestu, takoj za Latvijo, Bolgarijo in Romunijo. Poročilo navaja tudi, da Slovenci še vedno največ posegamo po vinu (51 %) ter pivu (41 %) in da so moški tisti, ki popijejo največ alkohola letno (moški: 24,6 litra; ženske: 8,5 litra). Kljub temu da se je konzumacija alkohola leta 2016 v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala, pa ostaja z javnozdravstvenega vidika poraba alkohola v Sloveniji še vedno visoka.

Več kot 600 strokovnjakov

Vsa zdravstvena stanja, ki so posledica tvegane rabe alkohola, in škoda, povezana z alkoholom, se lahko preprečijo že z zmanjšanjem pitja alkohola pri odraslih zdravih osebah. Prav zaradi tega je NIJZ leta 2016 vzpostavil projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Osnovni namen projekta je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitje alkohola v Sloveniji ter zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja. SOPA deluje v 18 lokalnih okoljih in vključuje okoli 600 strokovnjakov, v vsaki enoti iz tamkajšnjega zdravstvenega doma in centra za socialno delo. "V Sloveniji 43 odstotkov odraslih ljudi nad 15. letom starosti pije alkohol nad mejo manj tveganega pitja. To pomeni, da lahko ta delež prebivalstva na dolgi rok razvije zasvojenost ali bolezni, ki so povezane s tveganim pitjem alkohola. Naši izvajalci s terena poročajo, da je lažje nagovarjati tematike, povezane s tobakom, zdravo prehrano ali gibanjem, o alkoholu pa je težje spregovoriti, saj je v naši kulturi zelo prisoten. Z njim se namreč po navadi proslavlja vsak večji življenjski dogodek," pravi Tanja Veber, ki vodi projekt na območju Ptuja in Ormoža.

Te zgodbe so težke in žalostne

In kaj ugotavljajo? "Opažamo, da ljudje še ne poznajo dobro razlike med tveganim in škodljivim pitjem ter zasvojenostjo z alkoholom. V takšnih primerih ljudem ponudimo dodatno razlago o tem, kaj tvegano in škodljivo pitje je in da je cilj projekta, da bi ljudje razmislili o svojih vzorcih pitja in po želji te tudi spremenili. Na tak način postaja naš odnos do alkohola bolj kritičen, posledično pa vpliva tudi na dvig kvalitete življenja in preprečevanja nastanka zasvojenosti z alkoholom ali drugih bolezni, neposredno povezanih s pitjem alkohola, pove Vebrova in doda: "Dokaj pogosto se zgodi tudi, da nam kdo od obiskovalcev zaupa kakšno zgodbo bližnjih, ki imajo težave z alkoholom. Te zgodbe so velikokrat težke in žalostne. Mene se najbolj dotakne to, da težave z alkoholom niso nikoli povezane samo s tistim posameznikom, ki je zasvojen, temveč to na različne načine vpliva tudi na njegovo družino in ljudi okrog njega. Ob tem se vedno znova zavem, koliko stisk ljudi je povezanih s stisko tistega, ki se je znašel v težavah zaradi alkohola."

Še vedno mokra kultura

V Sloveniji je še vedno močno prisotna tako imenovana mokra kultura, za katero so značilni štirje dejavniki: velika dostopnost alkohola, običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, pomanjkanje preventivnih programov in velika strpnost do alkohola. Da je mokra kultura globoko zakoreninjena na naših tleh, meni tudi Ljubica Jordan, zdravnica ambulantne družinske medicine v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki pravi, da se lahko imamo v družbi lepo, tudi če ob tem pijemo čaj, vodo ali sok. "Pomembna je družba in ne pijača, ki je na mizi. Za osamljenost, ki je velikokrat povod za pitje alkohola, pa lahko namesto alkohola mogoče pomaga kakšna dobra knjiga ali glasba," dodaja Jordanova. Prav zaradi takšnega mišljenja je postala ena od izvajalk projekta SOPA, saj si želi, zraven podpore pri spreminjanja pivskih navad svojih pacientov, pripomoči tudi k spremembi družnega odnosa do pitja alkohola, ki ga imamo v Sloveniji. "Iluzorno je pričakovati, da bomo vsi abstinirali, lahko pa se pogovarjamo o našem odnosu do alkohola in pitja le-tega."

Prvi uspehi

Projekt se je začel pilotno izvajati oktobra lani, danes pa že beleži svoje prve uspešne rezultate. "Izvajalci v naši regiji poročajo o prvih posameznikih, ki so uspešno spremenili svoj pivski status v manj tveganega ali abstinenco in ta novi življenjski slog uspešno vzdržujejo. Glede na to, kako močno je pitje alkohola zakoreninjeno v naši kulturi, se pri projektu zavedamo, da je spreminjanje pivskih vzorcev dolgotrajen in kompleksen proces. Od izvajalcev in njihovih pacientov oziroma uporabnikov zato zahteva veliko vztrajnosti in spodbud. Veseli naju, da smo začeli tako aktivno in neposredno naslavljati tvegano in škodljivo pitje, s čimer, verjameva, bomo zajezili mnogokatero bolezen ali pa celo razvoj zasvojenosti z alkoholom," zaključujeta razmišljanje Nina Vareško in Tanja Veber.