Na covidnih oddelkih so tudi prostovoljci. Kdo so in kaj počnejo

"Kako se pišete, da zapišem priimek. Vas potem sestra pokliče nazaj," se je zaskrbljenemu svojcu po telefonu oglasila Suzana Kirbiš, prostovoljka na covidnem oddelku v Mariboru, kamor se iz Lenarta vozi ob ponedeljkih in torkih. Je ena izmed tridesetih prostovoljcev, ki pomagajo v mariborskem UKC-ju. "Predvsem gre za prostovoljce Rdečega križa in nekaj takih, ki so se javili sami," pravi Mojca Dobnik, ki je tam zadolžena za njihovo koordinacijo. Sicer je prišlo tudi nekaj študentov zdravstvenih smeri, vendar ti zaradi vseh obveznosti niso tako zelo prisotni. "S temi, ki jih imamo, smo zelo zadovoljni. Nekateri prihajajo redno in so pomemben del delovnega procesa," je prepričana. V večini gre za delovno aktivno populacijo, ki ima zraven tudi redno službo. "Večina zato prihaja samo med vikendi ali popoldne po službi," pojasnjuje Dobnikova in dodaja, da se jim zato glede urnika povsem prilagodijo. Drugače je glede delovnih nalog. Tam se oni prilagajajo potrebam bolnišnice, predvsem pa so omejeni glede na svoje znanje in sposobnosti.

A prvo selekcijo opravijo že na Rdečem križu. Na delovišča pošljejo le take prostovoljce, ki so nalogam kos. "V UKC tako delajo izključno usposobljeni prostovoljci, ki imajo ustrezno znanje iz nudenja laične prve pomoči v nesrečah in s tem dobijo naziv bolničar. Gre za obsežno izobraževanje, ki ga izvajajo strokovnjaki," razlaga Metod Dolinšek, sekretar mariborskega Rdečega križa. Vsi, ki imajo ta tečaj opravljen, so vpisani v register bolničarjev pri Upravi za zaščito in reševanje in so podporna služba državi v primeru večjih prometnih in naravnih nesreč. Rdeči križ ima namreč nalogo in pooblastilo, da organizira in usposablja te enote za potrebe države.

"Tisti, ki nimajo ustreznih znanj, pomagajo na vstopnih točkah in pri mobilnih ekipah. Glede na njihovo medicinsko predznanje smo se odločili, kdo je primeren, da ga uvrstimo na covid intenzivo," pravi Dobnikova. Od vseh prostovoljcev je takih 17, tudi Kirbiševa.

V prvem delu tedna na covid oddelku, ostale dni v službi v Avstriji

"Sicer sem zaposlena kot negovalka na splošnem oddelku v Avstriji. Sem pa tudi v ekipi prve pomoči Rdečega križa, kjer sodelujem kot mentorica otrok in jih učim prve pomoči. Zdaj kot prostovoljka delam tudi na covid oddelku," je dejala Kirbiševa in zlila alkohol v posodo z robci. Tako namreč sami pripravljajo krpice, ki jih uporabljajo za čiščenje kljuk, miz in opreme. Preden bo ob 14. uri zaključila svojo izmeno, je namreč želela postoriti čim več. "Ker poznam to delo, zdravila in opremo, si z mano lahko kar veliko pomagajo. Sicer pa je tako, da kot prostovoljec pač delaš, kolikor lahko in kar zmoreš," nadaljuje. Med našim obiskom na intenzivni covidni enoti je Kirbiševa denimo odnesla smeti, ki jih je zaradi morebitne prisotnosti virusa treba posebej zapakirati, saj gredo v sežig, pripeljala je kosilo za zaposlene in uredila skladišče. "Zaposleni potrebujejo pomoč pri praktično vseh stvareh. Ko je osebje pri bolnikih, jim prinašamo material in zdravila, saj bi jim to, da se slečejo iz skafandra, pridejo do lekarne in se potem spet oblečejo, vzelo preveč časa. Drugače prostovoljci še pakiramo oblačila in posteljnino, pripravljamo material, včasih tudi tiskamo kakšne dokumente. Seveda odvisno od zmožnosti posameznika. Vsak doprinese, kar pač lahko."

Delo je treba videti

Kirbiševa je že lani v času covida pomagala. "Takrat sem šest mesecev delala v covid transportu in bilo je kar naporno. Če bo tudi letos tako, bomo še videli. Za zdaj tukaj delam šele dva tedna," pravi prostovoljka, ki sicer preostale dni v tednu hodi v službo, kar pomeni, da zdaj praktično dela vse dni v tednu. "Ni enostavno, a zdravstveni delavci smo tukaj v prvi vrsti zato, da pomagamo. Naši kolegi potrebujejo pomoč, saj jih je premalo, in to, da v taki situaciji pomagamo, kolikor pač lahko, se mi zdi edino prav," je prepričana.

Ker so odnosi dobri, se rada vrača. "Vsi so nas super sprejeli, počutimo se kot enakovreden del kolektiva. Zelo so prijazni in pomagajo. To je timsko delo. Ni važno, ali je to čistilka, srednji zdravstveni delavec, višji zdravstveni delavec ali je zdravnik. Tukaj se dela vse. Vidite, višji zdravstveni delavec zdaj denimo nosi kosilo. Če je treba kaj razkužiti ali počistiti, to naredi kdorkoli. Delo je treba videti," nadaljuje in dodaja, da v takih razmerah ni časa za uvajanje. Ko se prostovoljec ekipi pridruži, kar takoj začne delati in sproti sprašuje stvari, ki jih ne ve. "Ko sem prišla, sem kar sama vprašala, kaj je treba narediti in kaj mi sploh dovolijo početi. Sama sem si hitro našla delo. Kot prostovoljec pač počneš, kar zmoreš. Če ne znaš nositi zdravil iz naše lekarne, jih ni treba. Če pa zdravila poznaš, to narediš. Tukaj smo, da pomagamo."