Na krovce se dolgo čaka že brez neurij. Od dva meseca do pol leta

Zavarovalnice zaradi posledic neurij v zadnjih dneh in tednih beležijo povečano število prijav za škodo na premoženju svojih zavarovancev. Tako tudi Zavarovalnica Sava, kjer so nam pojasnili, da intenzivno poteka ocenjevanje škode, da bi čim hitrejše obravnavali vse zahtevke. Pri tem si pomagajo tudi z droni, kamerami in skenerji za točo, za zdaj pa še ne morejo podati konkretnejše ocene o višini škode. "Zagotovo bo škoda, upoštevajoč dosedanje podatke, obsežna. Največ prijav smo zabeležili zaradi škode, nastale na hišah in drugih zgradbah (odkrita strešna kritina po viharju in poškodbe žaluzij ter fasad po toči), sledijo prijave škode na steklih in pločevini avtomobilov zaradi toče," so razkrili.

Tako so na vrhuncu sezone, ko so tudi brez v neurjih povzročene škode že tako ali tako polno zasedeni, postali krovci še bolj iskani. Celo tako, da se mnogi več ne (z)morejo javljati na telefone, kot so nam sporočili številni bralci, ki pravijo, da je skoraj nemogoče priti do krovca. "To drži," odgovarja Rudi Rudnik, predsednik Sekcije kleparjev krovcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. "Že brez neurij imamo zelo dolge čakalne dobe, govoriva o dveh mesecih do pol leta." Tako so že pred zadnjimi nevihtami delali načrte, kaj in kje bodo delali prihodnje leto. Da povsod ne morejo biti naenkrat, dodaja in nastalo situacijo vidi kot dobro šolo za naprej, da bodo ljudje bolj redno vzdrževali in pregledovali strehe ter pravočasno načrtovali njihovo zamenjavo.

Nič ne obljubljamo

"Kolikor se da, strankam pomagamo. Če imamo možnost kakšno stranko prestaviti, kjer delo ni tako nujno, jo prosimo za to in gremo k tistim, ki nujno potrebujejo pomoč. Ali pa smo solidarnostni in en dan v tednu namenimo tistim, ki so potrebni pomoči," razlaga Rudnik, ki situacijo s pomanjkanjem krovcev opisuje kot zavajajočo, češ da ljudje krovce kličejo vse povprek. Tudi pred neurji naj bi bilo enako. "Težava je v tem, da imamo vsi krovci manj ljudi in ne utegnemo vsega narediti. In ko odsloviš eno stranko, gre ta k drugemu. Situacija je grozna, ker so padavine napovedane tudi za naprej. Mi ne moremo delati, stranki s poškodovano streho pa se dela škoda." V takšni situaciji je vsak pripravljen poklicati tudi deset krovcev, še doda sogovornik, ki pa v nastali situaciji vidi tudi nekaj dobrega. "Sedaj vidimo, katere stranke so bile zadovoljne z nami, saj se vračajo in so pripravljene na nas tudi počakati."

Da je zagotovo več dela, pove, a da se je vsa njegova dobrota, ki jo je imel na voljo, zapolnila v prvem dnevu. "Ne moreš več. Če si desetim obljubil pomoč, več ne gre. Strankam svetujem, naj poskusijo še drugje, a mnogi povedo, da so drugam že klicali. Nič ne obljubljamo. Najslabše je nekaj obljubiti, a nič narediti."

Pločevinasta streha kot konzerva

Predsednik Sekcije kleparjev krovcev navaja, da je bilo kakšnih 95 odstotkov poškodovanih streh dotrajanih ali slabo narejenih. "Da bi odkrilo čisto novo streho, se ne zgodi. Če pa je delo napačno narejeno ali slabo privijačeno, sploh pločevina, se zgodi, kar vidimo po televiziji. Pločevinasta streha je kot konzerva: na začetku jo je težko odpreti, a ko jo malo odpreš, odleti." Če je dobro pritrjena, je čisto v redu material, dodaja, treba je le preveriti, ali je ostrešje dobro pritrjeno.

Izpostavi tudi vrtce in šole, pa druge objekte, na katerih se odraža težava javnih naročil, kjer je treba izbrati najcenejšega ponudnika, po njegovem pa v tem primeru trpi kvaliteta. "Če bi bili javni objekti pravilno narejeni in tudi pošteno plačani, se to ne bi dogajalo. Če misliš, da boš poceni prišel skozi, se to zgodi."

Sogovornik opozarja, da bi se morala vsaka streha vsaj enkrat na leto pregledati, še bolje jeseni in spomladi. S pomočjo krovca, kar ne bi smelo stati več kot sto evrov, ali v lastni režiji, če je človek usposobljen za to. Pregled primerja s servisom avtomobila, za katerega se vozniki prostovoljno odločijo, je pa zagotovo cenejša odločitev, kot če bi čakali na škodo. Razmišlja še, da bo zaradi podnebnih sprememb zagotovo treba razmišljati tudi o dodatnih pritrjevanjih ali vetrnih sponah. "To je na Primorskem že konstanta, na naših območjih še ne." Kot primer navede objekte v visokogorjih, ki jih kljub močnemu vetru ne odkrije tako zlahka. "Tam moraš upoštevati zakonitosti, ki za to področje veljajo. Tudi v dolini bomo morali storiti enako, če bomo hoteli mirno spati."

Razmisliti o dodatnih sistemih pritrjevanja

Dr. Tomaž Pazlar z Zavoda za gradbeništvo Slovenije opozarja, da sodi streha med najbolj izpostavljene dele stavbe, zato mora biti primerno vzdrževana in jo je tudi treba redno pregledovati. Pri kritinah, ki so stare več deset let, se lahko pojavi tudi dotrajanost in toča takšno streho hitreje preluknja. To velja sploh za valovitke. Stanovalcem svetuje, da za pregled pokličejo krovca, lahko pa tudi sami pregledajo ostrešje, če kje zamaka, ali streho, če manjka kak strešnik ali je poln žleb, in stvari sanirajo. "Bistveno je, da preprečimo zamakanje in propadanje," tako strokovnjak, saj v nasprotnem primeru les zelo hitro propade in žeblji ne držijo ničesar. "Veliko je že bilo takšnih poškodb in posledično porušitve celotnih ostrešij."

Lastnikom stavb svetuje tudi, da pri ponudnikih strešne kritine preverijo, ali morda ponujajo kakšne dodatne sisteme pritrjevanja. Da bi se odločili za spreminjanje smernic za zagotavljanje mehanske odpornosti in stabilnosti, bi morali znova narediti podrobno analizo, zakaj so nastale letošnje poškodbe, kakršno so na zavodu za ministrstvo za okolje opravili leta 2008, ko so bila ob koncu poletja izrazita neurja. Tudi takrat je bilo prizadetih veliko krajev, zlasti Obsotelje in Ptuj. "Takrat smo na zavodu za gradbeništvo pripravili projektno nalogo, v kateri so kolegi identificirali najbolj tipične poškodbe, ki se pojavljajo v neurjih tako na ostrešjih in strehah kot tudi na fasadah," razlaga sogovornik. Sledila je še podrobnejša analiza izmerjenih hitrosti vetra, poškodbe pa so nato razdelili v štiri kategorije.

"Pri več primerih poškodb, ki smo jih identificirali, smo ugotovili, da je šlo za večinoma za starejše objekte, pa tudi nekaj novejših, pri katerih se je izkazalo, da je bila izvedba del pomanjkljiva. Dobra praksa in priporočilo proizvajalcev kritine je, da je treba slemenjake pritrditi s sponkami ali privijačiti, odvisno od sistema. Na terenu pa smo ugotovili, da to ni bilo narejeno, temveč so bili slemenjaki samo položeni. Dokler veter ne piha, je vse v redu, ko zapiha, se lahko pojavijo težave," razlaga sogovornik. Na primeru streh, kjer je veter odkril pločevino skupaj z letvami, se je izkazalo, da je bila pločevina ustrezno pritrjena na letve, ne pa tudi letve na podkonstrukcijo, tako imenovane špirovce. Pogosto so bili uporabljeni gladki žeblji ali žeblji neustrezne dolžine, ki niso zadostovali, da bi kritino zadržali na objektu. Pri ostrešjih, ki jih je veter odnesel v celoti, se je največkrat izkazalo, da ostrešje sploh ni bilo sidrano v podkonstrukcijo.

V toči najslabše salonitne kritine

Odpornost na točo sicer ni lastnost, ki bi jo standardi za strešno kritino predpisovali, se pa po izkušnjah Pozlarja pločevina pri toči relativno dobro odnese v smislu zagotavljanja vodotestnosti. Bistveni podatek za to, kako se bo pločevina obnašala v primeru toče, sta seveda njena debelina in profil. "S trapezno obliko dosežemo večno upogibno nosilnost. "Omenjena analiza je pokazala, da so se najslabše odnesle valovitke (stare salonitne kritine), pa bitumenske kritine, sledile so kritine iz gline in betonske kritine.

Kaj pa sama oblika streh? Strokovnjak opaža, da se sodobne hiše pogosto gradijo brez napuščev. "Če objekt nima nadstreškov in napuščev, ni izpostavljen pritiskom vetra. Pri ravnih strehah ni mesta, kjer bi veter lahko prišel s spodnje strani in jo dvignil, zato se, kar se vetra tiče, lahko bolje obnesejo." Težko pa bi primorsko arhitekturo, kjer strehe obtežijo s kamni, prestavili v Maribor, ker bi bilo to nenavadno na pogled.

V Sloveniji imamo vetrno karto, v kateri so opredeljene cone, kjer je v odvisnosti od nadmorske višine predpisana izhodiščna hitrost vetra, na podlagi te hitrosti pa se določi, kakšne sile delujejo na objekt oziroma posamezni del strehe. Temu primerno morajo krovci prilagoditi pritrditev strešne kritine.