Na zunanjem ministrstvu še preučujejo predlog, da bi ruskim državljanom prenehali izdajati turistične vizume, so sporočili iz Mladike. Napovedujejo, da bo Slovenija tako kot doslej "iskala rešitve skupaj z državami članicami EU". O tem vprašanju naj bi sicer konec meseca govorili tudi zunanji ministri članic. Na MZZ poudarjajo, da Slovenija pri izdajanju vizumov ruskim državljanom izvaja vse omejitve, ki jih je sprejela EU. "V vizumskih postopkih Slovenija zahteva predložitev dokazil o tem, da bodo turisti dejansko pripotovali v Slovenijo", kar pomeni na primer, da morajo prosilci ob zahtevi za izdajo vizuma predložiti tudi potrjeno letalsko vozovnico. Glede izdaje dovoljenj za prebivanje, predvsem tistih za zaposlitev ali delo in za študij, pa ni nobenih sprememb, saj to področje spada v nacionalno pristojnost, še poudarjajo na ministrstvu.
Da s predlogom ni uradno seznanjen, je danes ob obisku ljubljanske Drame novinarjem dejal predsednik vlade Robert Golob. "Ko bomo seznanjeni in ko bo o tem tekla razprava na ustreznih forumih, bomo najprej šli v parlament in opravili razpravo na odboru za zunanjo politiko in potem imeli svoje stališče," je še dodal premier. Predlog, da bi morale zahodne države prepovedati vstop ruskim državljanom in tako še dodatno pritisniti na režim ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v začetku najprej podal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, kmalu zatem pa sta se temu pozivu pridružili tudi finska premierka Sanna Marin in njena estonska premierka Kaja Kallas. Estonija je medtem že tudi sporočila, da bo prenehala izdajati vizume praktično vsem ruskim državljanom in jim od 18. avgusta tudi onemogočila vstop.
Po navedbah estonskih medijev bo ukrep sicer veljal zgolj za schengenske vizume, ki jih je izdala Estonija, ne pa nujno tudi za vizume, ki jih izdajajo ostale članice tega območja. Glede tega pa sta Marinova in Kallasova že podali pobudo, da bi se morale tako odločiti tudi ostale članice EU in predvsem schengenskega območja. Obiskovalci schengenskega območja se namreč lahko prosto gibljejo znotraj 26 držav - poleg 22 članic EU so to še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Še dodatnih 19 držav zunaj območja sprejema tujce, ki potujejo s schengenskim vizumom.
Ker so neposredne letalske povezave med Rusijo in članicami EU prekinjene zaradi sankcij EU proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, se ruski državljani temu izogibajo s prihodom preko kopenskih meja v Estonijo in na Finsko, od koder potem lahko potujejo naprej z letali v druge članice, sta opozorili premierki. Hkrati sta se strinjali, da ruskim turistom ne bi smeli dovoliti počitnic v Evropi. Obisk Evrope je privilegij, ne pravica, je opozorila Kallasova in se zavzela, da "je čas, da se turizem iz Rusije konča". Tudi finska premierka je dejala, da "ni prav, da medtem ko Rusija vodi agresivno, brutalno agresivno vojno v Evropi, lahko Rusi živijo normalno življenje, potujejo po Evropi in so turisti".
Po drugi strani se naj te omejitve ne bi nanašale na poslovne stike, zaposlitev, študij ali humanitarne stike. Prav tako bi morale ostati odprte možnosti za tiste ruske državljane, ki bi hoteli v EU zaprositi za politični azil. A ti ljudje običajno za odhod iz Rusije uporabijo ravno "turistične razloge", opozarjajo kritiki predloga. Do predloga je bil v četrtek zadržan tudi nemški kancler Olaf Scholz. Izrazil je pomisleke o smiselnosti takšnega ukrepa, ker da je to vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po kanclerjevih besedah bi bile sankcije manj učinkovite, če bi bile "usmerjene proti vsem, vključno z nedolžnimi ljudmi".
