Ali ima vlada resničen interes za razrešitev spora, bo po mnenju predsednika sindikata Roka Cvetka jasno v naslednjih dneh. Kot je povedal, so v sindikatu sklep o aktivnem pripravljanju na stavko objavili tretjega decembra, petega decembra pa so k resnemu pristopu k razreševanju zahtev pozvali tudi predsednika vlade, od katerega do danes niso prejeli odziva.
Po oceni sindikata vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018 v zvezi z analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice. Po mnenju sindikata bi namreč morali na podlagi ugotovitev analize, ki jo je izvedla fakulteta za upravo, vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Kot so povedali, mora vlada stavkovni sporazum upoštevati ne glede na to, ali ji to ustreza. "Vlada ne spoštuje sklenjenih pogodb, kar na drugi strani vsakodnevno pričakuje od vseh ostalih državljanov," so dodali.
Za izpolnitev te zaveze na podlagi sporazuma iz leta 2018 po njihovih navedbah niso potrebna dodatna sredstva, saj se ta gibljejo v okviru trenutno že dodeljenih. Vlada sicer v nasprotju s sindikatom meni, da omenjena analiza ni pokazala, da bi bila delovna mesta policistov sistemsko podvrednotena glede na delovna mesta ostalih uniformiranih poklicev, in da tako ne daje podlag za višje uvrščanje delovnih mest in nazivov policistov v plačne razrede.
Policisti tudi zahtevajo, da jih vodstvo policije, ministrstva in vlada začnejo po večmesečnem opozarjanju "sprejemati kot enakopravnega socialnega partnerja v socialnem dialogu, kot je bilo to uveljavljeno v preteklih letih". Zahtevajo še razrešitev problematike napredovanja policistov in spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev.
Na oceno notranjega ministrstva, da je napovedana stavka politično motivirana, v sindikatu odgovarjajo, da ne gre za rušenje vlade in da je njihov sindikat vodil stavke v času različnih političnih opcij. "Ni pomembno kdo vlado sestavlja, za nas je pomembno, kdo probleme razrešuje," je poudaril Cvetko.
Hojs: Ne bom se pustil izsiljevati
Odzvali so se tudi na napoved notranjega ministra Aleša Hojsa na Twitterju, da bodo s pričetkom stavke na spletnih straneh ministrstva objavili plače policistov po posameznih policijskih upravah in policijskih postajah. V sindikatu izpostavljajo, da plače z izpolnitvijo stavkovnega sporazuma nimajo nič skupnega, poleg tega pa so ves čas javno dostopne. Z izjavo glede plač je po oceni sindikata minister izkazal nepoznavanje stavkovnih zahtev.
V sindikatu so sicer danes pojasnili, da o konkretnih stavkovnih ukrepih še ne morejo govoriti, bodo pa ti prilagojeni takratni epidemiološki situaciji, in vsem z njo povezanim omejitvam.
Prav tako še ne vedo, ali se jim bo pri stavki pridružil tudi Sindikat policistov Slovenije, saj jim še niso odgovorili na poziv. Ob tem so dejali, da s svojim pozivom k stavki nagovarjajo vse policiste, ne glede na članstvo v sindikatu.
Hojs je sicer danes napovedal, da se sindikatu ne bo pustil izsiljevati. Kot je dejal, se z obema policijskima sindikatoma pogovarja, odkar je prišel na ministrstvo in se bo pogovarjal še naprej. Po njegovih besedah je sindikat določene sporazume sklenil s prejšnjo vlado, a so vse točke sporazuma, vključno s tisto, ki jo v policijskem sindikatu zdaj izpostavljajo, izpolnili.
"Neodvisna revizija je pokazala, da ni razloga za dvig plač, in kot resorni minister ne morem početi nečesa izven okvirov, ki so se jih dogovorili. Če pa eden od sindikatov sporazum sedaj interpretira drugače, pa boste morali vprašati njih, zakaj je tako," je še zatrdil notranji minister.
Sindikat policistov Slovenije ne bo stavkal
V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) pozdravljajo tri od štirih stavkovnih zahtev Policijskega sindikata Slovenije, s katerimi se tudi strinjajo. Stavki pa se ne bodo pridružili, saj med drugim menijo, da je stavkanje v trenutnih razmerah neprimerno.
SPS je v odgovoru Policijskemu sindikatu Slovenije PSS zapisal, da se stavki med drugim ne bodo pridružili zato, ker "se Slovenija v tem trenutku sooča z eno največjih nevarnosti v njeni zgodovini in ogroža na stotine življenj in zdravja ljudi, s čimer bi grobo kršili naše etično poslanstvo, ki izhaja iz našega poklica". Poleg tega v SPS ocenjujejo, da bi lahko v takšnih kriznih razmerah izvedba stavkovnih aktivnosti pomenila celo nezakonito ravnanje.
Prav tako v SPS ocenjujejo, da bi napoved in izvedba stavke v trenutni politični situaciji, tako v notranji kot zunanji javnosti, pomenila izrazito politično pozicioniranje sindikata in bi lahko bila razumljena kot aktivno sodelovanje v političnih aktivnostih. Dodali so, da je SPS apolitičen sindikat, ki se v politično delovanje ne bo spuščal.
V SPS se ne strinjajo s četrto stavkovno zahtevo po vzpostavitvi korektnega socialnega dialoga med predstavniki policije in političnim vodstvom, zato se od te stavkovne zahteve v celoti distancirajo. Po njihovi oceni gre namreč "za potezo, ki bi lahko bila razumljena kot politično motivirana", poleg tega pa ocenjujejo, da socialni dialog poteka enako kot pod prejšnjimi ministri.
Poleg tega so v SPS prepričani, da sta za socialni dialog odgovorni obe strani. "Že dlje časa namreč spremljamo medsebojno obračunavanje med PSS
in ministrom za notranje zadeve, predvsem o zadevah, ki s sindikalnim delovanjem nimajo nobene povezave," so zapisali in dodali, da je PSP septembra in oktobra letos SPS "neupravičeno in povsem brez razloga ali povoda pričel neposredno obtoževati podrejanja ministru Alešu Hojsu in parcialnim strankarskim interesom".
Zaradi vsega navedenega se sindikat policistov stavki ne bo pridružil in svojih članov ne bo pozival k izvajanju stavkovnih aktivnosti. "Odločitev o izvajanju stavke je odločitev vsakega posameznika in vsakemu članu SPS prepuščamo odločitev o udejstvovanju v stavki," so še zapisali.
