Na shodu zoper vlado: Rumeni jopiči bi bili zdaj še novinarji

Boris Jaušovec
04.07.2021 19:15
Nekdo z mikrofonom, kamero in štirimi varnostniki se je na Trgu republike v Ljubljani spravil tudi na našega sogovornika Gorana Bertoka, sicer uveljavljenega umetniškega fotografa
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pripadnik rumenih jopičev se je lažno predstavljal za novinarja in nadlegoval petkove protestnike v Ljubljani. Foto: Janez ZALAZNIK
Janez Zalaznik

Medtem ko je na Trgu republike v Ljubljani v petek spet potekal shod protestnikov zoper vlado Janeza Janše, so ga ponovno skušali motiti pripadniki tako imenovanih rumenih jopičev. Eden od njih se je v spremstvu štirih silakov, varnostnikov, udeležencem predstavljal kot novinar Nacionalne tiskovne agencije (NTA). Pred časom jo je ustanovil Mariborčan Aleš Ernecl in je zanjo v spletnem pogovoru sogovorniku čez lužo prostodušno zagotovil, da gre za fašistično organizacijo. Kasneje je sicer vsem, ki so ga imeli pet minut časa poslušati, zagotavljal, da se je zgolj šalil.

Vsiljivo, žaljivo in zasliševalsko

Kakorkoli, agencija ni vpisana v register slovenskih medijev. Možakar z napisom NTA na rumenem brezrokavniku pa se ni niti malo šalil. V udeležence je grobo silil z mikrofonom pod nos ob spremstvu prižgane kamere. To je počel vsiljivo, žaljivo in zasliševalsko. Čeprav je nastopajoči Jaša Jenull večkrat prosil, naj s početjem preneha, se ni vdal in se kot novinar navrgel tudi Tei Jarc, aktivistki iz Zveze svobodnih sindikatov. Ta ga je večkrat opomnila, naj se umakne, a je prezirljivo ni poslušal. Beseda med njima je nanesla tudi na incident na alternativni proslavi na ljubljanskem Prešernovem trgu, ko so policisti odstranili in aretirali pripadnike rumenih jopičev, ki so na spomeniku Prešerna skušali motiti ali celo onemogočiti shod kakšnih deset tisoč ljudi. Te dni so rumeni jopiči sporočili, da so podali zahtevo za sodno varstvo svojih 13 "nezakonito aretiranih domoljubov."

Med nadlegovanimi na Trgu republike je bil tudi naš sogovornik, umetniški fotograf Goran Bertok: "V nekem trenutku je k meni pristopil nekdo v rumenem jopiču in me je naslovil z udbašem. Kljub mikrofonu in brezrokavniku z napisom Press NTA je bilo jasno, da ne gre za novinarsko delo. Tudi njegova ekipa varnostnikov ni imela zveze z nekakšnim varovanjem novinarja. Njihova prisotnost je delovala namerno agresivno, sovražno. Skupina je nato nadaljevala svoje delo na podoben način. Približali so se obiskovalcem protesta, ki so bili bolj na samem, jih obstopili ter spraševali, zakaj so na protestu. Vse to na način, da so se ljudje počutili neprijetno, ogroženi, in so se umikali. Vse je kazalo, da sta njihov namen ustrahovanje in nadlegovanje. Opozoril sem policijo, da je njihovo vedenje neprimerno in da naj nekaj ukrene, vendar policija ni reagirala."

Naciji kot kulturniki

"Najbolj zastrašujoče pri vsem je," nadaljuje Bertok, "da je vodja skupine, znan neonacist, provokator, netilec incidentov, zdaj nevladnik. Neonacistu, njegovemu društvu, je ministrstvo za kulturo s podpisom ministra Vaska Simonitija podelilo status 'nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture'. Je s tem država neonacistom podelila legitimnost? Neprijetno. Zaradi naštetega sem se odločil, da bom na policijo podal ovadbo zaradi nadlegovanja. Pričakujem, da se bo na dogodek odzval tudi novinarski ceh in se od takega 'novinarstva' distanciral in ga obsodil."

Petkov protest na Trgu republike v Ljubljani je bil poimenovan Druga protestna ljudska skupščina, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Namen je bil, tako organizator, povezati različne družbene sfere, od akademikov, organizacij civilne družbe, sindikatov kulturnikov ter angažiranih posameznic in posameznikov, z namenom oblikovanja konkretnih bojev, kamor sodijo referendum za vodo, javno zdravstvo, sprememba volilnega sistema, zakona o tujcih, proti uničevanju medijskega prostora. Prva takšna skupščina je bila že julija lani. Kot so še sporočili, so takrat oblikovali priporočila, zahteve in pobude. Zbrali so jih v knjižici Smernice Protestne ljudske skupščine, ki temeljijo na ključnih vrednotah za vključujočo in progresivno družbo, ki so demokratičnost, enakost, enakopravnost, transparentnost, solidarnost, socialna in okoljska pravičnost ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in vladavine prava. Zbrane smernice se osredotočajo na različna tematska področja in med drugim obravnavajo delavske in socialne pravice, gospodarstvo, okolje in podnebje, medijsko svobodo in sovražni govor, kulturo, izobraževanje, zdravstvo ter demokracijo in vladavino prava.

Na shodu se je po podatkih policije zbralo okoli 500 ljudi, zoper organizatorje pa že vodijo postopek, saj prireditev menda ni bila ustrezno prijavljena.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta