"Še nedolgo tega smo imeli v omarah veliko manj oblačil, ta pa so bila bolj kakovostno narejena. Posamezno oblačilo smo nosili dlje časa in ga popravljali, dokler je bilo mogoče. V naših domovih je bilo več znanja o tem, kako nekaj popraviti, zašiti in mogoče celo predelati, da je bilo bolj skladno z modnimi trendi in tem, kaj želimo z določenim oblačilom sporočati. Oblačil namreč ne nosimo samo zato, da nas grejejo ali zakrivajo, ampak z njimi sporočamo, kdo smo, kam spadamo, kaj zagovarjamo ... In veliko tega nam je hitro spreminjajoča se moda vzela, saj smo postali slepi sledilci hitrim modnim spremembam in sužnji poceni oblačil, ki jih ne moremo ali smemo nositi več kot enkrat, saj se trend spremeni tudi do 52-krat na leto, a ustvarja klone - vsi, ki nosijo ta oblačila, so oblečeni enako," razmišlja vodja pravične trgovine v Sloveniji Živa Lopatič.
Tekstilna industrija ima velik vpliv na okolje v vseh procesnih fazah, od pridelave in predelave surovin do porabe vode, kemikalij, energije. Je druga največja onesnaževalka, takoj za naftno industrijo, razlaga Katja Sreš iz Ekologov brez meja. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. Manj kot polovica rabljenih oblačil se ločeno zbere za ponovno uporabo, le en odstotek pa se jih reciklira v nova oblačila, doda.
"Trend se spremeni tudi do 52-krat na leto"
Za okolje so obremenjujoča vsa tekstilna vlakna: naravna (na primer bombaž in volna) zahtevajo zemljo in vodo, umetna pa v večjem delu temeljijo na nafti in onesnažujejo z mikroplastiko, pojasni. Letno se menda v vode izpere pol milijona ton plastičnih mikrovlaken, kar je toliko, kot če bi v morje odvrgli 50 milijard plastenk.
Podaljšanje nošenja
Alternativa hitro spreminjajoči se modi je trajnostna, ki svoje proizvodne procese upravlja tako, da čim manj škodijo okolju - uporablja materiale, ki so pridelani na ekološki način, pri proizvodnji pa nestrupena barvila, varčuje z vodo in očiščeno vseh kemičnih primesi vrača v naravo - razlaga Katja Sreš.
Okolju najmanj škodujejo tekstilni izdelki, ki jih nosimo zelo dolgo, pove Lopatičeva. "Če bi podaljšali dobo, ko oblačilo nosimo, za devet mesecev, bi zmanjšali ogljični odtis, porabo vode in količine odpadkov za okoli 20 do 30 odstotkov in zmanjšali stroške dobave in nege oblačil ter odlaganja odpadkov za 20 odstotkov," doda Sreševa. "Boljši so produkti, ki so prepotovali krajše razdalje in so narejeni iz naravnih materialov, ki niso bili obremenjeni s kemikalijami v procesu nastajanja. Vedno bolj okolju prijazni postajajo tudi materiali, ki so narejeni v procesih reciklaže, ampak le takrat, ko pri tem ne uporabljamo kemikalij oziroma teh ne spuščamo v okolje," pojasni vodja pravične trgovine.
Bolj kot za spreminjanje pogleda na modo gre za spreminjanje navad. "Trajnost namreč zahteva, da vsega porabimo manj in da stvari uporabljamo dlje. Prepričana sem, da s trajnostnim načinom oblačenja bolj in lažje izražamo sami sebe kot pa z izbiro oblačil v trgovinah s hitro spreminjajočo se modo. Lahko si ustvarimo svoj stil, se odločimo, kaj nam je všeč, in kupujemo samo tisto, kar potrebujemo ali si močno zaželimo. Po navadi moramo želeno oblačilo iskati dlje, zato nam več pomeni, ko ga končno najdemo. In to je dobro tudi zato, ker ne kupujemo takrat, ko smo slabe volje, jezni, žalostni ... S trajnostnimi nakupi ne iščemo hitre potešitve, kakor to lahko počnemo z nakupi izdelkov hitro spreminjajoče se mode. Zato se nam v omarah ne kopičijo oblačila, ki jih nikoli ne bomo nosili," razpravlja Živa Lopatič. A trajnostni način izbire ne pomeni nujno kupovanja novih certificiranih oblačil, opozori in doda, da se lahko odločamo tudi za nakup oblačil iz druge roke, izmenjave in popravila.
Število izmenjevalnic je do koronakrize ves čas naraščalo, prav tako se odpira vedno več trgovin z oblačili iz druge roke. Izbira oblačil po načelih trajnosti zagotovo raste, a še vedno ostaja nišna, pove Lopatičeva. Ko so se v Pravični trgovini 3muhe začeli ukvarjati s trajnostno in etično narejenimi oblačili, na slovenskem trgu ni bilo veliko izbire. A Lopatičeva opaža, da je vedno več oblikovalcev, ki se odločajo za uporabo tekstilij, ki nosijo certifikate. Tudi večje slovenske znamke že certificirajo svoje tekstilne izdelke. "Kupci trajnostno in etično narejenih oblačil imajo drugačen odnos do svojih oblačil kot kupci oblačil hitro spreminjajoče se mode. Na njih se navežejo in jih nosijo, dokler gre. Če jim postanejo premajhna ali prevelika, iščejo načine, kako jih zamenjati ali prodati. Redko jih želijo samo oddati, da bi si v omari naredili prostor za nova oblačila," pojasnjuje.
Zaščititi delavce in okolje
"Verjetno se ne bo zgodilo, da se bo proizvodnja vrnila v Evropo, a je treba imeti nadzor, da delavci v oddaljenih deželah za svoje delo dobijo pravično plačilo in da so upoštevani zdravstveni in higienski standardi, zagotovljeno primerno in varno delovno okolje. Proizvajalci naj omejijo količine proizvedenih oblačil, saj ni potrebno, da se kolekcije v trgovinah menjajo na 14 dni, kot je zdaj praksa pri nekaterih največjih ponudnikih oblačil. Bolj pomembno je, da zvišajo kakovost materialov in s tem podaljšajo obstojnost oblačila. Pri načrtovanju kolekcij je treba upoštevati primernost materialov za recikliranje. Bolj ko je mešanica materialov raznolika, manjša je verjetnost, da bo po uporabi to oblačilo reciklirano. Treba je uvesti strategijo ravnanja z rabljenimi oblačili, ki ne sme biti preložena na ramena potrošnika in komunalnih služb. Dobro pa je tudi spodbujati manjše lokalne proizvajalce, ki bodo kupljeno oblačilo kasneje po potrebi tudi popravili ali predelali v novo," meni Sreševa. Opozori še, da so se zaradi pritiska kupcev proizvajalci in trgovci začeli obnašati drugače, a pogosto gre zgolj za velike besede, zato temu ne smemo nasedati, ampak moramo navedbe preveriti.
"Treba je uvesti strategijo ravnanja z rabljenimi oblačili, ki ne sme biti preložena na ramena potrošnika in komunalnih služb"
Lopatičeva meni, da lahko potrošniki del prispevamo s svojimi nakupnimi odločitvami, a še pomembnejši je pritisk na odločevalce, da pripravijo zakonodajo, ki bo zaščitila delavce v globalni tekstilni industriji in preprečila uničevanje okolja pri nastajanju oblačil in ko ta postanejo odpadek. "Podpiramo zakonodajo, ki se pripravlja na ravni Evropske unije in naj bi zaščitila človekove pravice v globalni dobavni verigi, poskrbela, da so izdelki, ki nastajajo, takšni, da jih je mogoče reciklirati, predelati ali ponovno uporabiti ter da imajo daljšo življenjsko dobo. Za spodbudo razvoja takšne proizvodnje lahko v prvi vrsti poskrbijo države z javnim naročanjem, saj so prav one veliki odjemalci tekstilne industrije. Da pa ne računamo samo na to, kaj bo sprejeto na nivoju Evropske unije, se ravnokar pridružujemo oblikovanju predloga za znižanje davčne stopnje za nakup rabljenih oblačil in popravila. Tako želimo spodbuditi nakupovanje oblačil iz druge roke ter porast popravljanja in predelovanja oblačil. Zmanjšati moramo namreč količino odpadkov," sklene.
20 % odpadnih voda in 10 % emisij ogljikovega dioksida je posledica tekstilne industrije.
Količina tekstilnih odpadkov se je med 1960 in 2015 povečala za 811 %.
Pri proizvodnji tekstila se uporablja 3500 različnih snovi, od teh jih je 750 klasificiranih kot nevarnih zdravju.
20 % onesnaženja voda povzročita barvanje in beljenje tkanin.
Proizvodnja sintetičnih vlaken za tekstil porabi 1,35 % globalnih zalog nafte - to je več od letne porabe Španije.
V Sloveniji zavržemo povprečno 12,3 kilograma oblačil na prebivalca letno.
V Sloveniji izmenjamo ali kupimo iz druge roke manj kot 1 % oblačil.
- Število klikov na straneh z izdelki iz trajnostnih materialov na podlagi modnega iskalnika GLAM.si se je povečalo za 170 %.- V Sloveniji zavržemo povprečno 12,3 kilograma oblačil na prebivalca letno.
- V Sloveniji izmenjamo ali kupimo iz druge roke manj kot 1 % oblačil.
- Število klikov na straneh z izdelki iz trajnostnih materialov na podlagi modnega iskalnika GLAM.si se je povečalo za 170 %.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
