Franja Žišt
Zbujali smo jo, telefon ji je zvonil, sama si je nastavila pet različnih melodij in vse ugasnila. Enostavno ni bila sposobna vstati iz postelje, ker je bila tako 'zalepljena'. Tudi če je šla v šolo, prvi dve uri ni imela pojma, za kaj gre," začne pripoved o težavnem zbujanju najstnice mama hčere, ki je lansko šolsko leto zaključila gimnazijo. Hči, tudi če je šla v posteljo in ni uporabljala telefona, enostavno ni mogla zaspati pred eno ali drugo uro zjutraj. A mama je vedela, da se je tudi pri njeni hčeri v času mladostništva premaknila njena biološka ura spanja. Podobno izkušnjo je sogovornica doživela namreč že pri starejšem otroku, le da takrat še ni poznala znanstvenih dognanj, da se biološka ura v puberteti premakne za dve uri in da zato najstniki zvečer veliko težje zaspijo in zjutraj težje vstanejo. "Starejši sin je mislil, da ga muči nespečnost, ker se pred približno osmimi leti o tem še ni govorilo. Mislil je, da ima edini tovrstne probleme," pripoveduje mama. Doma imajo tudi devetošolca, ki je vedno ob osmih zvečer 'padel dol' in zaspal, zdaj pa je tudi on vedno dlje pokonci in zvečer ne more zaspati. Družina ve, da jih čaka še en pogosto nenaspan najstnik.
Raje je spala dve uri dlje
"Ne gre za navado, ni kriva slaba spalna higiena in najslabše je, da starši težijo otrokom, da morajo v posteljo, s tem jih še dodatno frustrirajo," meni naša sogovornica, ki pravi, da se je o spremenjenih spalnih navadah pubertetnikov začelo več govoriti po koroni. Prepričana je, da je tudi ta vplivala na otroke in mladostnike, ko so v dveh letih pouka na daljavo izgubili šolski ritem in to se poleg povsem biološke spremembe zelo pozna. "Dve leti so vstajali ob osmih ali devetih, tudi če so si prej prižgali Zoom, so zraven spali."
Hči sogovornice je pri jutranjih šolskih urah manjkala "nenormalno veliko", vendar jim je učiteljica povedala, da ni edina. "Ne da bi špricala, pisat je šla vse teste. Ampak zjutraj enostavno ni mogla biti prisotna. Tudi če je prišla v šolo, ni imela nič od tega in potem je raje prespala prvi dve uri, da je potem vsaj tretjo in četrto šolsko uro, enkrat po deveti uri, bila sposobna poslušati," razlaga mama, ki pozna veliko staršev s podobnimi izkušnjami. Kljub temu pa nekateri ob omembi, da bi bilo s poukom v srednjih šolah treba začeti kasneje, govorijo o amerikanizaciji šole in tem, da bi otroci potem morali biti cele dneve v šoli, "sploh ne zapopadejo tega, da gre za biološko uro in da otrok prej enostavno ni sposoben funkcionirati".
Matematika ob sedmih? Grozno!
Gibanje lahko pomaga
V raziskovalni skupini SLOfit že leta opozarjajo, da bi bilo treba s poukom v srednjih šolah začenjati kasneje. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani pravi, da imajo najstniki precej drugačen bioritem. "Najstniki imajo težavo, ker možgani pri njih drugače delujejo kot pri otrocih ali pri odraslih. Zvečer njihovi možgani ne dojamejo, da je tema, niso zaspani, tako kot smo mi, posledično tudi kasneje zaspijo in je posledično premalo spanca. Zjutraj njihovi možgani ne funkcionirajo tako kot naši. Kasneje zaznavajo svetlobo, ne prebudi jih tako kot nas in zaradi tega imajo težave," pojasnjuje Starc.
Ob tem se zaveda, da je za zdaj nerealistično pričakovati, da bi zaradi tega spreminjali urnike šol, s poukom začenjali kasneje, ker to pomeni spremembo celotne logistike izobraževalnega sistema, od spremembe delovnega časa učiteljev do prevoza v in iz šole. "Se bomo pa morali v prihodnosti verjetno pogovarjati o spremembah izobraževalnega sistema na povsem elementarni ravni, od tega, kdaj v šolo in kako v šolo, do tega, koliko časa biti v šoli. Včasih gredo ponekod v ekscesne primere, ko imajo dijaki tudi po osem polnih ur pouka na dan, kar je hujše, kot je en delovni dan na nekem delovnem mestu."
Kaj pa je vendarle dobro storiti že zdaj, poleg zavedanja, da najstniki spijo drugače? "Veljalo bi razmisliti s prenehanjem prakse predur. Nekaj lahko kompenziramo tudi s tem, da dijakom omogočimo več gibanja med poukom. Že leta opozarjamo, da bi mladi potrebovali vsak dan eno uro gibanja, na ta način bi se možgani tudi boljše pripravili na poučevanje, ker ti impulzi hipno vplivajo na možgane. Že po nekaj minutah vadbe dobimo spet nazaj tiste kapacitete za učenje, ki smo jih imeli pred tem, ko so možgani postali nasičeni z informacijami."
S poukom kot v gospodarstvu
V mariborskih srednjih šolah so z najnovejšimi znanstvenimi izsledki seznanjeni, a večjih sprememb pri začetku pouka ni pričakovati, razlagajo ravnatelji. Na Prvi gimnaziji v Mariboru se prva šolska ura začne ob 7.50. Ravnatelj Herman Pušnik ob tem poudarja, da so prve ure namenjene predvsem izbirnim predmetom, tako da niso že prvo uro na vrsti redni predmeti: "Gledali smo, da vsaj en dan v tednu učenci začenjajo z drugo uro, kakšen oddelek mogoče celo dva dni ali pa tri dni kasneje začne. Smo pa vezani na vozne rede javnega prometa, 55 odstotkov dijakinj in dijakov je vozačev." Nekdaj se je pouk pri njih začenjal ob sedmih, pa so potem tisto uro počasi ukinili in se ustalili pri 7.50. Eden izmed razlogov so bile tudi raziskave s področja delovanja možganov mladostnikov, upoštevanje jutranje "miselne kondicije in koncentracije", drug razlog pa, da je ob tej uri logistično lažje priti v mesto. A tudi pred prvo uro se že dogaja na šoli, od raznih priprav do drugih obveznosti, ki jih je težko uskladiti z urnikom, v popoldanskem času se namreč nekateri dijaki vzporedno izobražujejo na konservatoriju, "pa tudi sicer imajo popoldan dijaki, ki so vključeni v šport v svojih domačih krajih, v različna društva, veliko obveznosti".
O kasnejšem začetku pouka so se ravno pogovarjali na roditeljskem sestanku, pove ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru Samo Repolusk. "Najnovejše in tudi nevrofiziološke raziskave zadnjih dvajset let pritrjujejo kasnejšemu začetku pouka. Staršem smo povedali, da bi v idealnem svetu in razmerah tudi mi začenjali, namesto ob 7.10 ali ob 8.00, ob 8.30 ali celo ob 9. uri. A glede na obseg vsebin v gimnazijskem predmetniku bi prilagoditev, ki je sicer zdravstveno popolnoma utemeljena, avtomatično potegnila podaljšanje pouka do okoli 17. ure. Potem pa smo že pri kompromisu in tem, da bi sicer imeli kasnejši začetek pouka, ne bi pa se ničemur odrekli, recimo popoldanskemu prostemu času. Pri dani strukturi je zelo malo možnosti za uresničevanje tovrstnih sprememb," je realističen sogovornik. Z zamikom začetka pouka bi prišli, podobno kot marsikje v gospodarstvu, do urnika med deveto in 17. uro, razmišlja Repolusk, ki ne nasprotuje ideji, da bi v prihodnje naredili "malo bolj smelo reformo šolstva, kjer bi se pouk malo bolj fleksibilno prilagodil, kjer bi se lahko kakšne stvari kombinirale, ne samo s kontaktnim delom v šoli in z obvezno prisotnostjo".
Za zdaj kakšne posebne prilagoditve niso mogoče, dijakom pa gredo nasproti s statusom vozača, da staršem zaradi jutranjih povezav, zamud ali česa podobnega ni treba vsakič pisati opravičil. "Ampak to so bolj tehnične stvari, razvojno pa ostaja izziv. Bojim pa se, da so obstoječi šolski sistemi za zdaj še malo preveč togi."
Če bi razbremenili predmetnik
Na II. gimnaziji v Mariboru že vsa leta začenjajo z ničto uro ob 7.00, ampak se ta izvaja res izjemoma, pravi ravnatelj Marko Jagodič. Tako večinoma s poukom začenjajo ob 7.50. "Je pa nekaj staršev na svetu staršev izpostavilo raziskave, ki pravijo, da bi naj pouk začeli okrog devete ure, a na drugi strani imamo gimnazijski predmetnik in to bi nujno pomenilo premik pouka v bolj pozno popoldne, kar pa spet ni kompatibilno z vsemi obšolskimi dejavnostmi dijakov. Resnih pobud, da bi premikali pouk na kasneje, tako še ni bilo," pove ravnatelj. Marsikje v tujini se pouk začne kasneje, ampak je tam tudi normalno, da potem pouk traja do petih popoldne, nadaljuje: "Mislim, da pri nas širša družba ni pripravljena tega sprejeti, tudi glede služb. Če bi se razbremenil gimnazijski predmetnik, bi pa lahko bilo manj ur in začetek pouka kasneje, ampak tudi to verjetno ni opcija, saj bi se morali marsičemu drugemu odreči." Ravnatelj nikakor ne bi podprl ideje, da bi pri njih s prvo uro začenjali že ob sedmih, kot to počnejo na nekaterih šolah, samo zato, da s poukom prej končajo: "Vem, da je imeti matematiko ob 7.00 grozno," pristavi ravnatelj in dodaja, da ravno zato začenjajo uro kasneje. So pa kasnejši začetek vzpostavili tudi zaradi velikega števila vozačev, ki ga imajo na šoli. "Zdaj imamo optimalen časovni razpored glede na pričakovanja, kdaj bi se naj šola začela in kdaj zaključila."
So določena obdobja v letu, ko se dijakom vidi utrujenost na obrazu, nadaljuje sogovornik, ki meni, da je ta bolj kot zaradi zgodnjega vstajanja prisotna zaradi količine obveznosti, ki jih imajo dijaki. "Gimnazijski program je zahteven in je verjetno učenje pozno v noč težava, potem pa je ob pol sedmih zjutraj zgodaj vstati," še pravi ravnatelj.
Večer pred ekrani
Direktor Tehniškega šolskega centra Maribor in ravnatelj Srednje strojne šole Maribor Aleš Smole pravi, da pri njih vsi razredi večinoma začenjajo ob 7.30. "Dejstvo je, da so dijaki zjutraj utrujeni in zaspani, ampak, če zamaknemo začetek pouka denimo na osmo uro, se nam potem popoldne pouk podaljša in so problem prevozi, ker so dijaki v glavnem vozači in so težave predvsem s povezavami. Smole se dotakne tudi druge problematike - da imajo dijaki zvečer v svojih sobah računalnike in mobilne telefone, kjer čas ob socialnih omrežjih in igricah "seveda mine" in gredo spat prepozno, zato so zjutraj potem utrujeni. "Življenje se je pač spremenilo, v naših časih tega ni bilo in smo šli spat, zdaj pa so stvari drugačne, a mladina se ni spremenila v tem smislu, da bi potrebovala manj spanja," sklene sogovornik.
