Boris Jaušovec
Na Brdu pri Kranju se je z otvoritvenimi nastopi zunanje ministrice Tanje Fajon, predsednice države Nataše Pirc Musar in predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič pričel tradicionalni že 27. posvet slovenske diplomacije, ki se bo končal v torek.
Prva je zbrane slovenske diplomatke in diplomate nagovorila gostiteljica Tanja Fajon: "Kakšno leto! Pokazali smo, da imamo pravi odnos, da skupaj zmoremo." Pri tem je imela v mislih predvsem letošnjo izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Vendar je nadaljevala: "Svet se nepovratno spreminja. Stari sistemi umirajo, novi še niso rojeni. To je pospremljeno z nestabilnostmi, negotovostmi in tudi konflikti. Vladavino prava vse bolj izpodriva vladavina moči. Najbolj brutalno se je to pokazalo pri ruski agresiji na Ukrajino, kjer smo priče razvrednotenju in teptanju osnovnih postulatov moderne družbe. Danes se to dogaja tudi v vsej razsežnosti humanitarne katastrofe v Palestini. Nazoren je grozljiv podatek, da v Palestini vsakih deset minut umre otrok."
Svet je v Gazi padel na izpitu
Svet je v Gazi padel na izpitu humanosti in tu ni popravnega izpita, je še dejala ministrica. "V takšnem visoko rizičnem in nestanovitnem svetu bo Slovenija 1. januarja postala članica Varnostnega sveta OZN. V njem bomo izhajali iz temeljev naše zunanje politike, ki so bila zmeraj vključujoča ter osnovana na sodelovanju in spoštovanju ostalih subjektov v mednarodni skupnosti."
Tanja Fajon je spomnila, da smo za članstvo dobili 153 glasov in da je Slovenija članica EU in Nata in s temi zavezniki deli vrednote in načela: "Obenem pa moramo razumeti in si pravilno razlagati tudi ostale glasove, zlasti z globalnega juga." O Ukrajini in Palestini je povedala, da so slovenska stališča jasna: "To so spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, nedotakljivost meja, zaščita civilistov in najbolj ranljivih skupin ter spoštovanje človekovih pravic. Ko gre za kršitve teh načel, kompromisov ni. Kršitve, ki smo jim priča, morajo biti preiskane in sankcionirane." Pri bližnjevzhodnem konfliktu je še dodala, da si Slovenija "prizadeva za takojšnje premirje in skuša aktivno prispevati pri iskanju politične rešitve, ki mora temeljiti na oblikovanju dveh držav". Zavzela se je tudi za širitev EU na Zahodni Balkan ter na Ukrajino in Moldavijo.
Izvajanje schengenskega sporazuma s "figo v žepu"
Predsednica Nataša Pirc Musar je bila, potem ko je menila, da je slovenska zunanja politika tokrat vsebinsko usklajena, za odtenek ostrejša: "Svet res ni prijazen, niti v naši neposredni bližini ne." Pri tem je ošvrknila izvajanje schengenskega sporazuma s "figo v žepu" zaradi migrantskega pritiska: "Komaj smo ukinili mejo s Hrvaško, znova smo vzpostavili nadzor. Italija je naredila podobno, mi smo policijo postavili tudi na madžarsko mejo. Avstrija nezakonito izvaja nadzor meje že osem let, in to kljub sodbi Sodišča EU, ki je takšno ravnanje označilo za neskladno s schengenskim zakonikom."
Pri Ukrajini je opozorila, da je rusko agresijo sicer treba obsoditi, a je potreben tudi širši pogled: "Ugotoviti moramo, kakšno vlogo ima EU pri nadaljnji pomoči Ukrajini. Če pride do radikalne spremembe oblasti v ZDA in do zmanjšanja ali celo ukinitve pomoči Ukrajini, bo to vprašanje še kako aktualno." Neprijaznosti sveta se je predsednice dotaknila tudi kot mati: "Unicef je razglasil, da je daleč najnevarnejši kraj na svetu za otroke Gaza. Število pobitih otrok v Gazi gre od 7. oktobra v tisoče. Palestina je simbol spektakularnega poraza mednarodne skupnosti, ko gre za zagotavljanje miru in varnosti v skladu z Ustanovno listino OZN. Mučno je gledati, kako izraelske sile neprenehoma, nemoteno in neusmiljeno tolčejo po Gazi, pred očmi mednarodne javnosti pa ena država v VS blokira resolucijo elementarne humanitarne narave. Rekla sem že, da se v Gazi dogaja zločin. V prihodnosti bodo sodišča potrdila, za kakšen zločin gre."
Izraelski ljudje in njihov režim
Na tiskovni konferenci po njihovih nastopih pred diplomati je vse tri slovenske voditeljice doletelo novinarsko vprašanje o tem, kako neki naj v Sloveniji obravnavamo Izrael po njegovem početju v Gazi, namreč ali še zmeraj kot demokratično državo. Vse tri so sprva povesile pogled, nato pa so se le zbrale in v en glas odgovorile, da izraelske ljudi ne gre enačiti z izraelskim režimom. Pri tem so še enkrat tudi obsodile Hamasov napad na Izrael, predsednica država pa je dejala, kako da "ni mogoče razumeti, da narod, ki je zaradi holokavsta tako trpel v drugi svetovni vojni, sedaj praktično isto počne svojim sosedom".
Populizem povsod pridobiva na teži
Nataša Pirc Musar je načela še temo dezinformacij po svetu in pri tem opozorila na številne volitve po vsem svetu, najpomembnejše seveda v ZDA, "povsod pa populizem pridobiva na teži". Zavzela se je še za enakomerno zastopanost spolov na najvišjih položajih in med drugim predlagala, da generalni skupščini izmenično vsako leto predsedujeta moški in ženska.
"Vladavino prava vse bolj izpodriva vladavina moči"
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je diplomatom položila na srce sodelovanje s parlamentom in se zavzela za večji poudarek kulturni, ekonomski in znanstveni diplomaciji. Jutri bo diplomatom spregovoril predsednik vlade Robert Golob.
