Le tri tedne po tem, ko so se s štiri mesece trajajočega pouka na daljavo vrnili še zadnji dijaki, bodo ti - kakor vsi šolarji - morali ponovno sesti za računalniške monitorje in tablice. Ravnatelji osnovnih šol pravijo, da bodo vladno odločitev o ponovnem pouku na daljavo spoštovali, a so obenem zaskrbljeni, ali se bodo učenci in dijaki dejansko vrnili v šole 12. aprila, kot so napovedali vladni predstavniki.
Srednješolske ravnatelje skrbi tudi matura, ki je tako rekoč pred vrati
Da se bodo vsi osnovnošolci vrnili v šolske klopi po enajstdnevnem zaprtju javnega življenja in da bodo tudi dijaki šolo obiskovali po modelu C, je včeraj zatrdila tudi vodja strokovne skupine za covid Mateja Logar. A izkušnje epidemičnega leta kažejo, da je vlada v drugem valu iz tedna v teden šolo na daljavo podaljševala. "In ravno to je bojazen, ki nas preveva," je včeraj povedala ravnateljica Osnovne šole I Murska Sobota Tatjana Cesnik, ki opozarja, da so tako učitelji kot učenci utrujeni od nenehnih organizacijskih sprememb. "V tem času smo sicer postali zelo prilagodljivi, trudimo se delati po najboljših močeh, a izobraževalni sistem potrebuje stabilnost. In slednje je bilo v zadnjem letu zelo malo," pove Cesnikova, ki tako kot številni ravnatelji opaža, da so se otroci po vračilu v šole sredi februarja, ko so učitelji ugotavljali zmanjšano učno in psihofizično kondicijo, šele ponovno navadili na šolsko rutino.
Pritiski staršev, da se otroke sprejme v nujno varstvo
Zaskrbljeni so tudi v vrtcih, kjer, kot je povedala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj, ji številni kolegi poročajo o pritiskih staršev, da se otroci sprejmejo v nujno varstvo. "Ne zdi se nam pošteno, da se zapirajo vrtci in šole, medtem ko gospodarstvo ostaja odprto. Ker ni tako, menimo, da bi morali vsi starši, ki potrebujejo varstvo, to tudi dobiti," pravi Bogatajeva in opozarja na neustrezne drugačne oblike varstva, v katere bodo prisiljeni tisti starši, ki svojih otrok ne bodo mogli pripeljati v vrtec. Vlada je določila, da so do nujnega varstva v vrtcu upravičeni otroci, katerih starši delajo v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu, vojski in policiji. Tisti, ki niso upravičeni do varstva, pa bodo oproščeni plačila vrtca.
"Zdaj pa bodo ponovno potrebne prilagoditve, tudi glede ocenjevanja," pravi Cesnikova, ki sicer pravi, da so zdaj že dodobra vpeljani v pouk na daljavo. Pa vendarle ta ni enakovreden pouku v šoli, poudarja tudi predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan, ki prav tako ocenjuje, da bi si v šolah želeli predvsem pedagoškega miru za sanacijo primanjkljajev. V pismu ministrstvu za izobraževanje pa je naslovil pereče vprašanje, tekmovanja, ki tečejo v teh dneh. Ob vsem delu z nadomeščanjem manka znanja morajo učitelji izvajati različna tekmovanja, pri čemer so otroci v neenakovrednem položaju, če jih eni pišejo od doma, drugi pa v šoli. Pri tem pa se šole soočajo še z različnimi navodili organizatorjev, kako jih izpeljati. Zato so ravnatelji ministrstvo pozvali, naj se tekmovanja takoj prekinejo, se za letos odpovejo ali pa v celoti preselijo na splet.
Bojazen, da se 12. aprila dijaki ne bodo vrnili v šole, je prisotna tudi pri ravnateljih srednjih šol. Gregorju Deleji, ravnatelju Gimnazije Celje - Center se zapiranje šol ne zdi smiselno. Razlogi: (pre)utrujenost ob številnih spremembah sistema kolobarjenja in testiranj, ki sta se ravno utekla, in številni dokazi, da šole niso epicentri širjenja okužb. Pa tudi zaradi številnih posledic šolanja na daljavo, ki bi jih zdaj morali odpravljati. Srednješolske ravnatelje dodatno skrbi tudi matura, ki je tako rekoč pred vrati in bi zato maturanti "potrebovali stabilnost, mir in veliko podpore za krepitev samozavesti in notranje motivacije", dodaja Deleja. Nives Počkar, ravnateljica Šolskega centra Ljubljana, zato ocenjuje, da bi bile potrebne še dodatne prilagoditve mature. Pogovoriti pa bi se bilo treba tudi o vpisnih pogojih za tiste fakultete, kjer je naval prekomeren, kajti sedanja generacija je velik del zadnjega letnika imela pouk na daljavo.