Nelagodje zaradi Zorčiča in Goloba. Na razdrobljeni levici se bodo karte pred volitvami premešale na novo

"Zdaj ni čas za parcialne projekte, zdaj je čas, da stopimo skupaj," je prejšnji teden poudarila predsednica SD Tanja Fajon. Kot je pojasnila, se je pripravljena pogovarjati z vsemi gibanji, novonastajajočimi strankami in civilno družbo, hkrati pa je dodala, da je razdrobljenost, ki je prisotna zlasti v levoliberalnem političnem prostoru, slaba za demokracijo pri nas. Razpršenost na levem polu bi pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto lahko dobila novo dimenzijo, saj na politično prizorišče vstopata predsednik državnega zbora Igor Zorčič s stranko LIDE in nekdanji prvi mož GEN-I Robert Golob z gibanjem Bodi sprememba.

Neuradno naj bi se Fajonova z Golobom sestala po praznikih, medtem ko se je že srečala z nekaterimi predstavniki civilne družbe. "Šlo je za neformalni pogovor o trenutni politični situaciji in vlogi različnih akterjev pri preprečevanju škodljivih potez aktualne vlade," je povedala aktivistka Tea Jarc, ki sodeluje pri petkovih protivladnih protestih. Kot je poudarila, so s Fajonovo izmenjali poglede in mnenja, srečali pa so se bolj na njeno prošnjo, morda tudi zato, da bi razčistili nekatere zadeve iz preteklosti. Nobena skrivnost ni, da predsednica SD poleti ni podprla protestniške akcije na Kredarici, ko se je Jarčeva soočila s premierjem Janezom Janšo in notranjim ministrom Alešem Hojsem. "Tudi o tem smo se pogovarjali, ampak stvari še vedno ne vidimo na isti način. Sama seveda vztrajam pri svojem, mislim pa, da ima tudi Tanja Fajon še vedno svoj pogled na to dogajanje," je dodala Jarčeva.

"Zorčiča se precenjuje, domet Goloba nesporno visok"

Poziv Fajonove, da je treba stopiti skupaj, je racionalen in smiseln, saj je le tako mogoče premagati Janšo, je pa hkrati verjetno tudi odraz nekega nelagodja in panike, ker v SD z novimi imeni izgubljajo vodilno vlogo v opoziciji, je ocenil socialni psiholog in kolumnist Vlado Miheljak. "Mislim, da se Igorja Zorčiča precenjuje, medtem ko je domet Roberta Goloba nesporno visok. Če bi bile tako imenovane sredinske liberalne stranke, kot sta LMŠ in SAB, nekoliko bolj taktične in bi se povezale z enim ali obema omenjenima, jih to verjetno ne bi takoj katapultiralo le na prvo mesto v opoziciji, ampak zelo verjetno, tako kot za zdaj kažejo javnomnenjske raziskave, verjetno celo na prvo mesto med strankami," je menil Miheljak. V podobni luči na nedavni poziv Fajonove gleda tudi politolog Miro Haček​: "Novonastajajoče stranke in gibanja na levi sredini se, kot že zdaj precej jasno pokažejo javnomnenjske ankete, zajedajo predvsem v nekatere od strank koalicije KUL, ne pa tudi v desno sredino."

Po njegovih besedah razdeljenost političnega prostora levo od sredine danes postaja še večja, vendar pa ni nujno, da bi stranke KUL v primeru oblikovanja predvolilne koalicije ali združitve v eno samo stranko, najsibo z Golobom in Zorčičem ali brez njiju, profitirale na volitvah v smislu boljšega volilnega rezultata: "Vprašanje je, ali takšna ponudba na levi, čeprav je v resnici precej podobna, saj med temi strankami ni velikih razlik, vseeno ustreza levosredinskemu volivcu, saj mu da možnost izbire v smislu, da če morda ne mara preveč ekstremno levega programa Levice, lahko na koncu vendarle izbere SAB ali nekaj podobnega." Medtem ko je Haček ocenil, da levica na volitvah nima velikih možnosti za relativno zmago, lahko pa osvoji večino v državnem zboru, je Miheljak dejal, da ne pričakuje, da bo Janša v primeru poraza lahkotno predal oblast. "Vzor Donald Trump je morda napotilo za Janeza Janšo, da se mu na neki način splača vztrajati in čakati. Seveda bi bilo za opozicijo pomembno, da je ena od strank tudi formalno prva. Relativni zmagovalec volitev ima določeno prednost, četudi za seboj nima večine," je dejal Miheljak.

"To je lahko za volivca rahlo problematično"

Ko gre za kandidata za mandatarja, v strankah KUL še vedno vztrajajo pri določilu iz sporazuma o povolilnem sodelovanju, da bo mandatarja izbrala stranka z največ glasovi na volitvah. "To je lahko za volivca rahlo problematično, ker v resnici ne ve, za koga točno pravzaprav glasuje. Te stranke namreč niso popolnoma jasno povedale, kdo bi bil njihov kandidat za mandatarja. Najbrž bi bil to predsednik ali predsednica ene od teh strank, ni pa to čisto samoumevno," je povedal Haček in dodal, da bi bilo dobro, če bi omenjene stranke kandidata za mandatarja iskale tudi zunaj kroga imen štirih voditeljev KUL. Miheljak je prav tako poudaril, da hoče vsak volivec vedeti, v kaj bo investiral svoj glas. "Nobenih posebnih simpatij ne gojim, ampak če bi Robert Golob hipotetično nastopil kot skupni kandidat, ki bi imel ekvivalentno distanco do vseh strank KUL, bi to seveda imelo učinek," je ocenil Miheljak in še povedal, da ravnanje KUL in vseh potencialnih novih strank z vidika volilnega učinka za zdaj ni racionalno.