Kako (ne)odločno bo ukrepala ECB pod vodstvom Christine Lagarde, da bi ohladila rast cen?
Pred decembrskim zasedanjem, na katerem bo svet Evropske centralne banke (ECB) predvidoma že šestič zapored zvišal četrtletno napoved inflacije in hkrati napovedal, da bo konec marca 2022 ukinil svoj pandemični program izrednega nakupa obveznic oziroma tiskanja denarja, se je že vnela živahna razprava. V eni skupini, v kateri je predsednica ECB Christine Lagarde, vztrajajo, da bo inflacijski pritisk popustil, zato hitri ukrepi ECB niso potrebni. V drugi, v kateri je predsednik nemške Bundesbanke Jens Weidmann, so prepričani, da bo inflacija še nekaj časa visoka.
Cene v državah z evrom se višajo že več mesecev. Oktobra je bila letna stopnja inflacije 4,1 odstotka, cilj ECB pa je dvoodstotna inflacija. ECB visoko inflacijo jemlje zelo resno, ne bo se pa odločila za hitro zaostritev denarne politike, je na frankfurtskem bančnem kongresu pred dnevi dejala predsednica ECB Christine Lagarde. "Kadar se pričakuje, da bo inflacijski pritisk popustil, se ni smiselno odzvati z zaostrovanjem politike," je dejala. Zaostrovanje bi po njenih besedah na gospodarstvo vplivalo šele po tem, ko bi šok že minil.
Udarec za ljudi, predvsem tiste z najnižjimi dohodki
"Ta inflacija je nezaželena in boleča - seveda obstajajo pomisleki, kako dolgo se bo obdržala. Te skrbi jemljemo zelo resno in skrbno spremljamo razvoj dogodkov," je po poročanju STA še povedala Lagardova in dodala, da se posebej zavedajo, da visoka inflacija pritiska na realne prihodke ljudi, posebno tiste z najnižjimi prihodki.
Jens Weidmann, predsednik nemške centralne banke: "ECB ne bi smela predolgo ohranjati sedanje ekspanzivne denarne politike oziroma tiskanja denarja."
Na njene besede se je ostro odzval predsednik nemške Bundesbanke Jens Weidmann. Opozoril je, da lahko inflacija še nekaj časa ostane nad 2 odstotkoma. "Višja inflacijska pričakovanja in višja rast plač bi lahko srednjeročno okrepila cenovne pritiske," je po poročanju Reutersa dejal Weidmann. Po njegovih besedah se prav lahko zgodi, da inflacija v srednjeročnem obdobju ne bo padla pod cilj ECB. Zaradi precejšnje negotovosti glede inflacijskih obetov ECB ne bi smela predolgo ohranjati sedanje ekspanzivne denarne politike oziroma tiskanja denarja.
Po poročanju bruseljskega biltena Politico je bil Weidmann do zdaj s svojimi stališči v svetu ECB precej osamljen, tokrat pa ima podporo guvernerja belgijske centralne banke Pierra Wunscha in guvernerja avstrijske centralne banke Roberta Holzmanna. Podpirata ga tudi člana izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel in Luis de Guindos.
V Nemčiji najvišja inflacija po letu 1992
Nemška Bundesbanka ocenjuje, da bo inflacija v Nemčiji, ki je največje gospodarstvo v območju z evrom, v tem mesecu poskočila na nekaj manj kot šest odstotkov. Tako visoko inflacijo so Nemci nazadnje zabeležili leta 1992. Eden od razlogov za tako visoko letošnjo rast je začasno znižanje DDV od poletja 2020 do začetka letošnjega leta. Posebni učinek tega znižanja bo izzvenel v začetku leta 2022, takrat se bo po oceni Bundesbanke nemška inflacija občutno znižala, bo pa zaradi visokih cen energentov dalj časa ostala bistveno višja od treh odstotkov.
Istočasno se bo okrevanje nemškega gospodarstva v četrtem četrtletju letos začasno ustavilo, v najnovejšem poročilu še navajajo analitiki Bundesbanke. V tretjem četrtletju je nemška gospodarska rast glede na drugo četrtletje dosegla 1,8 odstotka. Ta rast je bila predvsem posledica povečanja potrošnje.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak prav tako meni, da bo inflacija trdovratnejša, kot trenutno ocenjuje ECB. "Se bolj pridružujem stališču drugih centralnih bank in tudi vse večjemu številu analitikov, ki ocenjujejo, da inflacija ne bo samo prehodna in da ne bo spomladi izzvenela. Priča smo torej zanimivi situaciji, ko večina drugih centralnih bank v pričakovanju dolgotrajneje višje inflacije že zmanjšuje svoje neposredno posredovanje na finančnih trgih in vse bolj jasno napoveduje rast obrestnih mer, medtem ko ECB zaradi svoje ocene o prehodnem značaju inflacije s temi ukrepi odlaša. Kot rečeno, bližje sem stališču prve skupine," je pojasnil za Večer.
Kaj prinaša politika tiskanja denarja
Praktično celoten program za obdobje po pandemiji temelji na politikah, ki spodbujajo povpraševanje in odvračajo od dela, zaradi česar so omejitve na strani ponudbe povsem predvidljive. "Seveda je pomembno tudi povpraševanje. Če bi ljudje želeli kupovati pol manj, kot kupujejo, današnjih ozkih grl in pomanjkanja ne bi bilo," je na portalu Project Syndicate napisal John H. Cochrane, ekonomist na Hooverjevem inštitutu univerze Stanford.
Dr. Mojmir Mrak: "Inflacija bo trdovratnejša, kot trenutno ocenjuje ECB."
Zaradi trenutne krize bi po njegovih besedah bilo treba spremeniti način razmišljanja. Vrniti bi se bilo treba k šoli realnega poslovnega cikla, ki se osredotoča prav na omejitve ponudbe. "Arthur Laffer, čigar krivulja kaže, da nižje mejne davčne stopnje spodbujajo rast, bi se hahljal ob rekordnih prihodkih, ki jih letos prinašajo davki na dobiček," opozarja Cochrane. Po njegovih besedah bi se morali posloviti od sodobne monetarne teorije, katere zagovorniki se zavzemajo za to, da vlada natisne denar in ga pošlje ljudem. Trdili so namreč, da to ne bo povzročilo dviga inflacije. "Pomanjkanje ponudbe in inflacija sta odlični opozorili. Med prednostnimi nalogami sedanje ekonomske politike morata biti na prvih mestih ponudba in učinkovitost," je prepričan John H. Cochrane.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
