Nepremičninski razcvet: Slovenci kupujejo na Hrvaškem, tujci pa pri nas

Slovence letos kot magnet privlačijo nepremičnine na Hrvaškem. Eden od glavnih razlogov za to je vsekakor bližina – iz Ljubljane ste lahko v hrvaški Istri že v uri in pol, iz Maribora v slabih treh urah. Hkrati pa so krize odlična priložnost za investicije in je nakup nepremičnine za številne Slovence predvsem pametna naložba.

Da se zanimanje Slovencev za nepremičnine vzdolž hrvaške obale v zadnjih mesecih povečuje, nam potrdi tudi Davor Perišić, ustanovitelj in vodja poslovne mreže Best Real Estate, ki se ukvarja s posredništvom pri prodaji in nakupu nepremičnin na Jadranu. Kot pove, je med kupci približno 40 odstotkov Slovencev, ostalo so Nemci, Avstrijci, Čehi, Poljaki in Madžari. Glavni razlog za velik slovenski interes vidi predvsem v navezanosti na Jadransko morje: "Slovenci se na Hrvaškem počutite kot doma."

Samo letos za 20 odstotkov višje cene

V obmorskih krajih se ves čas gradi in nepremičnin na trgu ne primanjkuje, zato na dvig cen zadnje mesece najbolj vpliva prav večje zanimanje tujcev, ki se je po ​Perišićevih besedah začelo krepiti že lani, samo v tem letu pa se je povečalo za 30 odstotkov. Vrednosti nepremičnin so bile v zadnjem tromesečju lanskega leta po aktualnih hrvaških podatkih za 15 odstotkov večje kot v istem obdobju lani, medtem ko so se letos po ocenah našega sogovornika dvignile vsaj za 20 odstotkov. Ta skok predstavlja tudi največjo rast cen nepremičnin na Hrvaškem v zadnjem desetletju.

O povprečni ceni kvadratnega metra nepremičnin v njihovi ponudbi je težko govoriti, pravi Perišić, saj se cene zelo razlikujejo; na vrednost nepremičnine najbolj vplivajo lokacija oziroma oddaljenost od morja, urejenost, opremljenost in velikost. Bolj konkretna glede cene kvadratnega metra apartmaja je Tina Jagodič iz nepremičninske agencije 24nep, ki pojasni, da je zanj v Istri treba plačati približno 4000 evrov. V Dubrovniku, Opatiji pa še veliko več. Sicer pa je na Hrvaškem tako, da čim južneje je nepremičnina, tem nižja je njena cena, opozori Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnin Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje.

Otok za dva milijona evrov

Slovenci so po besedah Davorja Perišića dobre stranke, kupujejo vse nepremičnine, največ pa jih po posrednikovih izkušnjah povprašuje po hišah v vrednosti od pol milijona evrov in več. Sicer pa je ta čas v ponudbi podjetja Best Real Estate predvsem v okolici Zadra kar nekaj luksuznih vil z bazenom, za katere je treba imeti 2,2 milijona evrov. Približno toliko pa vas bo v bližini Zadra stal kar cel otok, velik 13.750 kvadratnih metrov.

Slovencev ne zanimajo samo hiše. Slovenski nepremičninski posredniki, med njimi Vasja Crnjakovič, opažajo največji interes za apartmaje, velike do 60 kvadratnih metrov, pa tudi manjša zemljišča v Istri ali na otokih Krk, Cres, Pag ...

Na vprašanje, kaj je kupcem iz Slovenije najbolj pomembno, Perišić na prvo mesto postavi bližino morja. Opaža, da večina nepremičnino kupi zase, nekateri pa tudi za investicijo oziroma za kratkoročno oddajanje, kar je po sogovornikovih besedah tudi razumljivo, saj je po njegovem mnenju nepremičnina najbolj varna in donosna naložba. V tem primeru lastniki apartma ali hišo pogosto predajo agenciji, ki skrbi za oddajanje in goste. Veliko ljudi pa se odloči, da bodo nepremičnino sami oddali prek Bookinga.

Davor Perišić je prepričan, da se cene nepremičnin na Hrvaškem ne bodo umirile. Njihovo rast bosta dodatno spodbudila tako vstop v schengen kot prevzem evra, česar se, kot opozori Tina Jagodič, dobro zavedajo tudi slovenski kupci. Hkrati pa ima na prodajo nepremičnin, kot poudari Branko Potočnik, direktor nepremičninskega podjetja Insa iz Maribora, vpliv tudi inflacija: "Depoziti se selijo v nepremičnine, ki ohranjajo vrednost premoženja."

Strah pred razprodajo Slovenije je odveč

Očitno postaja nakup nepremičnine v tujini v popandemskih časih nekakšen evropski trend. Če so za Slovence zanimive nepremičnine pri južnih sosedih, slovenske kupujejo tujci. Ti so lani v Sloveniji kupili največ nepremičnin od leta 2004, ko je davčni urad ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo začel zbirati podatke. Od 780 rabljenih nepremičnin je bilo daleč največ kupcev iz Avstrije, sledili so Italijani. Letos so se slednjim, pove Vasja Crnjakovič, pridružili Nemci, Poljaki, Madžari, Slovaki, Srbi in tudi Ukrajinci. Čeprav Slovenija ni med državami, ki so sprejele največ Ukrajincev, slovenski nepremičninski trg občuti vojno, saj številni Ukrajinci pri nas iščejo stanovanja in hiše za nakup, predvsem pa za najem, pojasni Branko Potočnik. Vendar pa morajo imeti ukrajinski kupci za nakup nepremičnine pri nas registrirano podjetje, opozori Crnjakovič. In prav med tujimi podjetji, predvsem avstrijskimi, se veča interes za nakup slovenskih nepremičnin, razkrije Daniel Angel Sauli, Regional OP KW Slovenia. "Nepremičnine kupujejo predvsem kot naložbo," poudari Sauli.

Razlogov za nakup nepremičnine pri nas je po besedah Mojce Žižek Mesarec, vodje Galea nepremičnin, več: "Slovenija je za tujce varna država, ki s svojo lego omogoča hiter dostop do drugih pomembnejših evropskih držav in njihovih prestolnic, hkrati pa mnoge o nakupu prepričata tudi čistoča in neokrnjena narava." Tina Jagodič ugotavlja, da je med kupci slovenskih nepremičnin vse več zdomcev, ki se, bodisi zaradi upokojitve bodisi zaradi političnih in zdravstvenih razmer v svetu vračajo v domovino. Zanimanje za nakup nepremičnin v naši državi bo v prihodnje samo še večje, napoveduje Mesarčeva. Kljub temu Branko Potočnik pravi, da je morebitni strah "pred razprodajo Slovenije" odveč, saj so cene nepremičnin pri nas v primerjavi s tujino razmeroma visoke.