Kot so v pismu evropskim poslancem zapisale nevladne organizacije in novinarska združenja, med katerimi je tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), je madžarska vladajoča stranka Fidesz v zadnjih desetih letih "izpopolnila postopek podrejanja medijev s strani države". Neukrepanje EU je opogumilo madžarsko vlado, pri čemer zdaj še poljska vlada izbira elemente madžarskega sistema, ki bi ustrezali poljskemu sistemu. "Posledice so jasne. Neodvisno novinarstvo je ogroženo, kot še nikoli doslej, ko vladi izkrivljata in preoblikujeta medijski trg v svojo korist. To pa ima škodljive posledice za medijsko svobodo in demokracijo v Evropi," so poudarili.
"Podoben razvoj dogodkov je zdaj mogoče opaziti tudi v Sloveniji, kjer vlada pod vodstvom SDS napada javne medije in neti sovraštvo do kritičnih novinarjev," so pojasnili v nevladnih organizacijah. Izpostavili so, da je EU predolgo stala ob strani. Ponavljajoče se neukrepanje pri preprečevanju spodkopavanja medijske svobode in pluralizma na Madžarskem in Poljskem je omogočilo, da se je ta model podrejanja medijev razširil v druge države članice, so opozorili. "Čas je, da Evropska komisija ukrepa," so zapisali.
Liberties: Politični pritisk na medije posebej osupljiv v Sloveniji
Nevladna organizacija za zaščito in promocijo temeljnih svoboščin Civil Liberties Union for Europe (Liberties) v svojem poročilu ugotavlja, da je politični pritisk na medije zaskrbljujoč na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji, ki je še posebej osupljiv primer. V Sloveniji novinarjem redno grozijo, novinarke označujejo za "prostitutke", novinarji pa se zatekajo v samocenzuro kot sredstvo za zaščito pred takšnimi napadi. V Bolgariji, Italiji, Španiji, Sloveniji in na Hrvaškem je za medije vse bolj sovražno okolje, še navaja poročilo. Vlade z avtoritarnimi težnjami na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji so sicer pandemijo uporabile kot izgovor za nadaljnjo slabitev demokratičnih standardov, ugotavlja Liberties.
Za Slovenijo je poročilo na 14 straneh pripravil slovenski Mirovni inštitut. Glavne ugotovitve so, da medijsko okolje postaja vedno bolj sovražno, zanj pa so značilne tudi vse večje grožnje neodvisnosti regulatornega organa, pomanjkljiva preglednost lastništva medijev in pritisk vlade na nacionalno tiskovno agencijo.
Komisijo so pozvali, naj preišče ukrepe proti madžarski radijski postaji Klubradio, ki ji niso obnovili dovoljenja za delovanje. Poleg tega pozivajo k preiskavi uporabe poljskega naftnega podjetja PKN Orlen, ki je v državni lasti, za nakup zasebnih medijev. Zavzeli so se še za okrepitev pooblasti Evropske komisije za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev. Bruselj pa so pozvali še k temu, naj zagotovi, da vlade sredstev EU za obnovo po pandemiji covida-19 ne bodo zlorabile za nadaljnje podrejanje medijev.
Pismo evropskim poslancem je podpisalo 19 nevladnih organizacij s področja medijev in človekovih pravic. Med njimi so poleg DNS še Mednarodni inštitut za tisk (IPI), Helsinška fundacija za človekove pravice, Evropsko združenje novinarjev, PEN International in Novinarji brez meja. K ukrepanju so unijo pozvali pred sredino razpravo evropskih poslancev o ogrožanju medijske svobode na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji. Najnovejši povod za razpravo o madžarski medijski krajini je bila odločitev tamkajšnjega regulatorja glede radijske postaje Klubradio. V primeru Poljske so bili to načrti vlade, da uvede dajatev na prihodek iz oglaševanja v medijih.
Glede Slovenije so iz Evropskega parlamenta v napovedi plenarnega zasedanja zapisali, da se slovenski novinarji soočajo z vsesplošnim spletnim nadlegovanjem in grožnjami. Vedno več pa je tudi poročil o političnem vmešavanju v javne in zasebne medije.
