Urška Mlinarič
Kdo bo še opravljal naše delo v vrtcih in šolah, če s plačo, ki jo dobimo za polni delovni čas, komaj preživimo?" To se je na današnji tiskovni konferenci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki bo prihodnjo sredo, 9. marca, izvedel stavko v vzgoji in izobraževanju, vprašal David Žerjav. Zaposlen je kot kuhar v enem od velenjskih vrtcev, kjer mora na dan pripraviti 1450 obrokov, zaradi česar vsakodnevno preloži tudi do 500 kilogramov hrane, pa ne zasluži niti minimalne plače. Do nje mu mora, kot je razvidno iz plačilnega lista za januar, država doplačati še 139 evrov bruto.
"V vrtcu delam četrto leto, a niti kolegice, ki so kuharice že deset, petnajst let, ne dosegajo minimalne plače. To je sramotno," je dejal Žerjav, ki je eden od več kot 37.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so jasno podprli stavko. Med njimi so številni iz plačne skupine J, med katere poleg kuharjev sodijo še čistilke, hišniki, perice, laboranti, tajnice, spremljevalci otrok, ki jim mora država doplačati do minimalne plače. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja je med javnimi uslužbenci, ki prejemajo minimalno plačo, skoraj polovica zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "To so ljudje, ki so vedno v senci, ki težko pridejo do besede, ker nimajo takšne teže kot nekatere poklicne skupine, a je njihovo delo enako pomembno, saj brez njih vrtci in šole ne bi delovali."
Splošne stavke (še) ne bo
Skupščina Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) pod vodstvom Branimirja Štruklja je danes še enkrat potrdila zahteve po zvišanju plač v javnem sektorju. Pri njih bodo vztrajali vse do izpolnitve zahteve, a kot je razumeti iz sporočila za javnost, ni pričakovati, da bi še pred volitvami izvedli splošno stavko. K opredelitvi do njihovih zahtev bodo namreč pozvali vse politične stranke, ki bodo nastopile na aprilskih parlamentarnih volitvah. Podobno ravnanje je pričakovati tudi od pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška, ki bo svojo odločitev sporočila danes. Kot nam je uspelo izvedeti, zaradi negotove zunanjepolitične in varnostne situacije, ki se razvija, pa tudi zaradi epidemioloških razmer, možnost stavke dopuščajo šele po volitvah, če takratna vlada ne bo nemudoma pristopila k pogajanjem s sindikati javnega sektorja.
In ti bodo prihodnjo sredo zaprti oziroma bodo zagotavljali le nujno varstvo tistim, ki jih starši zaradi službe ne bodo mogli obdržati doma. "Stavka bo, razen če do srede dosežemo dogovor o stavkovnih zahtevah," je bil jasen Štrukelj. Opozoril je, da bo vlada stavko morala plačati, saj je kršila dogovor iz minulega leta, v katerem se je zavezala, da bo skupaj s sindikatom poiskala rešitev za plače tistih v spodnji tretjini lestvice. "A v vsem tem času ni podala nobenega predloga, s katerim bi rešili omenjeni problem,"je opozoril in dodal, da je pravica do stavke ustavna pravica. Zato so bili v Svizu toliko bolj nejevoljni, ko so prebrali današnjo okrožnico ministrstva za izobraževanje vrtcem in šolam, iz katere je izhajalo, da morajo zagotoviti "minimum delovnega procesa, kar pomeni varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov ves poslovalni čas vrtca oziroma šole".
V Svizu menijo, da je ministrstvo s to zahtevo preseglo svoja zakonska pooblastila in pristojnosti, saj zagotavljanje minimuma delovnega procesa za zaposlene v dejavnosti vzgoje in izobraževanja ni predvideno ne z zakonom o stavki niti z drugimi področnimi zakoni. Ministrstvo so pozvali, naj nemudoma prekliče navodilo ravnateljem, s katerim zaposlenim v vzgoji in izobraževanju omejuje pravico do stavke. "Okrožnico ministrstva je mogoče razumeti zgolj kot zavajanje in je namenjena izključno ustrahovanju tistih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so se odločili za stavko." Razočarani so še toliko bolj, ker, kot je dejal Štrukelj, se ministrica za izobraževanje Simona Kustec v tujini hvali s kakovostjo slovenskih vrtcev, hkrati pa se v enem letu ni zavzela za finančno ovrednotenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "To je dvoličnost," je bil jasen Štrukelj.
Vlada se je z vsemi sindikati javnega sektorja pripravljena pogovarjati o sistemskih rešitvah, Sviz o konkretnih
Ministrica se doslej do stavke in stavkovnih zahtev ni opredelila. Tudi danes, ko smo ponovno zaprosili za njeno stališče, so z ministrstva sporočili, da k mnenju vlade nima kaj dodati. Vlada je v njem zapisala, da se je z vsemi sindikati javnega sektorja pripravljena pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi se uveljavili čim prej na začetku naslednjega mandata. Dokončno besedo o morebitnih izpogajanih rešitvah pa morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in državnega zbora.
Sviz v imenu zaposlenih poleg zvišanja vrednosti plačnih razredov v spodnji tretjini plačne lestvice zahteva še uskladitev vrednosti plačnih razredov z inflacijo, ovrednotenje dodatnih obremenitev, ki so jim bili izpostavljeni zaposleni v vzgoji in izobraževanju v epidemičnem času, ter dvig plač v vzgoji in izobraževanju na način, da bodo primerljive z drugimi primerljivimi poklici v javnem sektorju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
