Nova zelena stranka: Lahko znana okoljevarstvenika premešata politične karte?

Danes bodo znane glavne programske usmeritve in ime nove zelene stranke, za katero med drugim stojita predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik in predsednik društva Eko krog Uroš Macerl. Medtem ko Zgojznikova ni novinka v politiki, na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bila nosilka liste Povežimo se, omenjalo pa se jo je tudi v povezavi z Juretom Lebnom in njegovo sredinsko zeleno stranko Z.Dej, a so se njune poti razšle pred ustanovitvijo njegove stranke, je Macerlov vstop v politiko marsikoga presenetil. "Če sem čisto iskren, sem ga sam že pred leti nagovarjal, da naj vstopi v politiko. Mislim, da je začutil to, da je njegovo poslanstvo po dosedanjem delu v civilni družbi tudi na političnem polju, in vesel sem, da se je tako odločil," prihod Macerla v politiko komentira nekdanji prvi predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut. Macerl je v javnosti znan po večletnem boju s cementarno Lafarge v Trbovljah, za kar je leta 2017 prejel prestižno Goldmanovo nagrado za okolje. Z Eko krogom je bil tudi med glavnimi nasprotniki novele zakona o vodah, ki jo je na referendumu julija letos zavrnilo skoraj 87 odstotkov volivcev.

Plut: Opredeliti se morajo bolj levo

V primerjavi z Nemčijo in Avstrijo, kjer sta zeleni stranki koalicijski partnerici v aktualnih zveznih vladah, njihovi predstavniki pa zasedajo tudi najpomembnejše ministrske položaje, v Sloveniji na preporod zelenih strank še čakamo. Zeleni Slovenije so pod vodstvom Pluta namreč največji uspeh dosegli na volitvah leta 1990, ko so dobili skoraj devet odstotkov glasov in nato vstopili v Demosovo vlado. Na naslednjih volitvah leta 1992 so komaj prestopili parlament, stranka pa je nato razpadla. Plut pravi, da sta tako Zgojznikova kot Macerl zelo ugledna okoljevarstvenika, zato optimistično gleda na prihodnost nove stranke: "Če se bodo opredelili tako, kot so se Zeleni v Avstriji in Nemčiji, imajo prihodnost. Če se bodo postavili bolj v smislu iskanja nekega ravnovesja med blaginjo ljudi in kapitalom, potem pa nimajo prihodnosti."

Po njegovih besedah bodo pomembne tudi strankine vsebinske opredelitve, ki segajo zunaj ekologije, saj da v politiki več kot 90 odstotkov odločitev ni vezanih na to področje. Na prihodnjih parlamentarnih volitvah bodo volivci tako lahko izbirali med vsaj tremi zelenimi strankami. Z.Dej se opredeljuje kot sredinska zelena stranka, Zeleni Slovenije, ki jih vodi Andrej Čuš, pa sodelujejo v gibanju Povežimo Slovenijo. "Vse omenjene stranke absolutno povezuje skrb za varovanje okolja, vendar pa je od tu naprej velika ločnica med njimi. Ker je zeleni sredinski prostor že zaseden, se bo morala nova stranka, ki zdaj nastaja, absolutno opredeliti bolj levo," meni Plut.

Čuš: Mi smo stranka zelenega realizma

Čuš medtem poudarja, da ima vsak posameznik pravico, da ustanovi politično stranko, a hkrati dodaja, da je posledica tega tudi nepotrebno drobljenje glasov. "Z gospo Zgojznik smo se večkrat pogovarjali, tudi z gospodom Lebnom. Imeli smo tudi evropske volitve, kjer sem glede na rezultate nekako upal in pričakoval, da je bila za nekatere to ura resnice, da je treba sodelovati in delati skupaj, ampak ti nauki očitno niso bili sprejeti," pravi Čuš. Na zadnjih evropskih volitvah je lista Povežimo se prejela 1,66 odstotka glasov, Zeleni Slovenije pa 2,22 odstotka. Po besedah Čuša je lista, na čelu katere je bila Zgojznikova, že takrat imela podporo Evropskih zelenih, medtem ko je Zeleni Slovenije niso imeli: "Skupaj bi takrat imeli štiri odstotke, zato smo pred tokratnimi volitvami šli v projekt povezovanja leve in desne sredine, ker vidimo, da je to edina možnost preboja v Sloveniji, če seveda gledamo medijsko zakonodajo, ki podpira parlamentarne stranke." Čuš ob tem dodaja, da so Zeleni Slovenije danes stranka zelenega realizma: "Moramo biti ambiciozni, trajnostni in zeleni, ampak vsak si mora nastaviti ogledalo. Nekateri bi proizvodne obrate električne energije zapirali dobesedno čez noč, po drugi strani pa se tudi sami ne bi ničemur odpovedali. Denar pa ne raste na drevesih in tudi naši viri so omejeni."

Kovačič: Volivci so nezadovoljni s ponudbo

Kakšen potencial bi lahko imela nova zelena stranka, je še težko oceniti. Sociolog Gorazd Kovačič poudarja, da je zadnja anketa agencije Mediana za RTV Slovenija pokazala, da so sredinski volivci precej nezadovoljni z dosedanjo ponudbo, kar je jasno že nekaj časa. "Radi bi glasovali proti Janši, a ne vedo, koga naj volijo. V razmerah, ko se ne zgosti zaupanje v nobeno od sredinskih strank, lahko podpora v anketah bega sem in tja, saj ljudje iščejo pravega akterja. V takšnih razmerah lahko ankete pokažejo tudi potencial za prestop parlamentarnega praga novi zeleni stranki, sploh, če bo imela jasen aktivistični pedigre in v tem smislu neko avtentičnost," meni Kovačič. Ko gre za obstoječe zelene stranke, so Zeleni Slovenije po njegovih besedah bolj "družinsko podjetje družine Čuš", ustanovitelj Z.Dej Jure Leben pa ima smisel za populizem: "Znal se je obuti v gumijaste škornje in iti na teren med kakšno krizo. Vendar ne izhaja iz ekoloških gibanj, temveč je bil dober tehnokrat." Zelena stranka dolgoletnih aktivistov Macerla in Zgojznikove ima v primerjavi z Lebnovim pedigrejem večji potencial, poudarja Kovačič: "Ampak ključno, kar bo vplivalo na možnosti vseh novih strank in pobud, pa tudi nekaterih obstoječih parlamentarnih strank, je to, ali bo v sredinski politični prostor pred volitvami vstopil močan, zaupanja vreden igralec. V tem primeru se bodo možnosti novih sredinskih strank zelo zmanjšale."