Slovenija se glede na število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev uvršča v sam vrh Evropske unije, je povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager.
Glede na včerajšnje podatke je v Sloveniji potrjenih 496 primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih, višjo pojavnost primerov v EU beležijo le še na Slovaškem, Češkem in Malti. V ostalih državah se incidenca približuje povprečju unije, ki znaša nekaj več kot 300 potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev.
Nekoliko je narasel tudi delež dnevnih pozitivnih testov, ki je bil nekaj dni nazaj še 12,5-odstoten, zdaj pa je spet narasel na 15,8 odstotka. "Upajmo, da bo trend kmalu spet obrnjen navzdol," je ob tem dejala. V domovih starejših občanov so v zadnjih dveh tednih potrdili 15 novih okužb, večinoma je šlo za okužbe med tistimi, ki so na novo prišli v domove. Čakš Jagrova je ocenila, da je ta številka "izjemno spodbudna".
Z epidemiološkega vidika policijska ura ni potrebna
Na vprašanje, kakšno stališče ima NIJZ do t. i. policijske ure, je odgovorila, da je epidemiološki kolegij podal mnenje, da v tem trenutku policijska ura z epidemiološkega vidika ni potrebna. "Mnenje je bilo podano odločevalcu. Spet pa poudarjam, in to sem že velikokrat povedala, da se vsa naša mnenja še vedno vključujejo v mnenja vseh ostalih deležnikov in se jih na vladi interdisciplinarno obravnava glede na ostala tveganja," je pojasnila Nuška Čakš Jager in dodala, da bodo verjetno na to odločitev vplivali še drugi vidiki in ne zgolj epidemiološki.
V svetu se sicer epidemiološka slika, povezana s koronavirusom, v zadnjem času spet poslabšuje, predvsem na račun slabšega stanja v Evropi, je še dejala. V zadnjih 14 dneh so poročila o največ novih primerih prihajala iz Francije, Italije, Poljske in Nemčije, največ smrti pa so beležili v Italiji, na Češkem, v Franciji, na Poljskem in Slovaške. V EU je bilo do 9. marca potrjenih preko 23 milijonov pozitivnih primerov, umrlo pa je 536 tisoč ljudi.
Večina držav še ne beleži intenzivnega padca števila novih primerov. Evropski center za nalezljive bolezni ocenjuje, da je tveganje za širjenje bolezni, predvsem zaradi britanskega in južnoafriškega seva, še vedno veliko.
Konec meseca bi lahko v Sloveniji prevladoval britanski sev
Je pa včeraj Inštitut Jožef Stefan podal novo prognozo širjenja virusa v Sloveniji, pri čemer poudarjajo, da bi lahko konec marca v Sloveniji postal dominanten britanski sev, ki se hitreje širi. Pri tem poudarjajo, da bi se lahko krivulje spet obrnile navzgor. Nove napovedi za prehod v različne faze sproščanja ukrepov pa niso želeli podati, saj so negotovosti prevelike. Podali jo bodo, ko bo epidemija začela vidno upadati.
