Dr. Igor Pribac, predavatelj na filozofskem oddelku Filozofske fakultete, je ostal brez podaljšane habilitacije za izrednega profesorja. To se je zgodilo zaradi negativnega mnenja študentov in študentk ljubljanske filozofske fakultete in anonimne prijave, da naj bi spolno nadlegoval študentke. Na Generalni policijski upravi pravijo, da policija v navedenem primeru ni prejela nobene prijave suma spolnega nadlegovanja, ne od posamezne osebe in tudi ne od nobene organizacije.
Ob sumu profesorjevega spolnega nadlegovanja študentk, o katerem mediji poročajo že nekaj mesecev, pa se poraja vprašanje, ali nista policija in tožilstvo, ko v medijih zaznata sume kaznivih dejanj, te očitke dolžna preveriti.
Sume kaznivih dejanj lahko zaznajo iz medijev
Na vrhovnem državnem tožilstvu pritrjujejo, da lahko tožilstvo na podlagi objav v medijih, kjer gre za sume kaznivih dejanj, sproži pregon zoper osumljence kaznivega dejanja. Podlago za to imajo tožilci v 20. člen ZKP, ki pravi, "da je državni tožilec dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, v kolikor zakon ne določa drugače". Nadalje pojasnjujejo, da sta sicer funkcija odkrivanja in funkcija pregona kaznivih dejanj v pristojnosti dveh različnih, samostojnih organov: policije kot prvostopenjskega organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona storilcev kaznivih dejanj. Državno tožilstvo od organov odkrivanja in od ustreznih inšpekcijskih služb v konkretnem primeru doslej ni prejelo kazenske ovadbe niti je na tožilstvo ni podala katera od oškodovank, zato v tem primeru tožilstvo pregona ne more začeti zgolj na podlagi medijskega poročanja.
Študentke se bojijo javno izpostaviti
O obtožbah o spolnem nadlegovanju Igor Pribac pravi: "Ni prijav na policijo. Ni suma kaznivega dejanja. Ni zgodb o otipavanju." In doda, da so o njegovi diskvalifikaciji odločile anonimne ankete. Vendar predstavnica raziskovalne skupine Rezistenca Tonja Jerele pravi, da "vprašanje ni, ali so anonimne prijave legitimne, temveč, zakaj študentke s svojim imenom ne morejo, ne želijo in si ne upajo priti naprej".
Kaj pravijo na policiji? Maja Adlešič, tiskovna predstavnica policije, odgovarja: "Vsakdo lahko naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Hkrati pa so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so bili o njih obveščeni ali če so kako drugače izvedeli zanje. Vendar pa policija prične obravnavo sumov kaznivih dejanj na podlagi prijave oziroma na podlagi tako imenovane lastne dejavnosti. Policija lahko zazna sume kaznivih dejanj tudi iz medijev, predvsem kadar je očitno, da gre za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja, in je hkrati mogoče ugotoviti identiteto oškodovancev oziroma žrtev." Za delo policije pomenijo težavo anonimne prijave spolnega nasilja, kjer niso znane žrtve oziroma oškodovanci, četudi se domnevni spolni osumljenec v medijih pojavlja z imenom in priimkom.
Delež spolnih kaznivih dejanj manjši od drugih
Policija prihaja do podatkov o sumih kaznivih dejanj in do osumljencev kaznivih dejanj z zbiranjem obvestil in naznanitev kaznivih dejanj na podlagi ZKP (145., 146. in 147. člen), ko posamezniki in organi ali organizacije podajajo določene okoliščine o sumih kaznivih dejanj. Koliko kaznivih dejanj letno policija odkrije z lastno dejavnostjo, nas je zanimalo. Lani je od 53.410 odkritih kaznivih dejanj policija z lastno dejavnostjo odkrila 8585 kaznivih dejanj, leto prej pa je od skupaj od 55.032 odkritih kaznivih dejanj sama zaznala 7887 primerov. Iz statističnih podatkov policije je razvidno, da je policija lani od 53.410 odkritih kaznivih dejanj (od teh so njih na Nacionalnem preiskovalnem uradu odkrili 81) pri 15.985 osumljencih odkrila največ tatvin (15.189), sledijo velika tatvina (9702), poškodovanje tuje stvari (3698), goljufija (2888), kršitev temeljnih pravic delavcev (1948), grožnja (1911), nasilje v družini (1473), zatajitev (1315), kaznivo dejanje s področja trgovanja z drogami (1364) in lahka telesna poškodba (1314). Delež drugih odkritih kaznivih dejanj, tudi s področja spolne nedotakljivosti, je precej manjši od naštetih kaznivih dejanj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
