Javna poimenska objava bruto plač 8697 javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve RS, policije in Inšpektorata RS za notranje zadeve na spletni strani notranjega ministrstva je včeraj sprožila val ogorčenja v slovenski javnosti in tudi nejevoljo nad visokimi plačami, ki so jih decembra lani prejeli mnogi, navedeni na 249 straneh preglednice. Notranji minister Aleš Hojs je namreč že pred časom napovedal, da bo objavil preglednico bruto plač, če bo policija začela stavkati, kar se je zgodilo v ponedeljek zjutraj. Plače javnih uslužbencev so namreč javne v skladu z 38. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V preglednici so prikazane plače, razen tistih, ki opravljajo delo prek javnih del, in tistih, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra). V bruto plači so lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece, pojasnjujejo na ministrstvu. Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, to je covid dodatek v višini 65 odstotkov, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer.
Ogroženo zdravje in življenje policistov
Minister Hojs je pojasnil, da v omenjeni preglednici niso policisti, ki delujejo tajno, in tajni policijski delavci in da bo preglednica objavljena vsak mesec. Vendar pa so v preglednici javno zapisana imena policistov mobilnih kriminalističnih enot in specialne enote policije, katerih delo je prav tako tajno. Zato je takšna objava močno odmevala tudi med policisti, predvsem tistimi, ki se zaradi narave svojega dela, ko delujejo tajno, ne bi smeli znajti na javno objavljenem seznamu. Zdaj se bojijo napadov oziroma maščevanja ljudi, ki so jih preiskovali kot osumljence kaznivih dejanj, pa do objave njihovih imen osumljenci morda sploh niso vedeli, kdo jih preiskuje. Nekateri policisti pa so včeraj javno objavili svoje plačilne liste in dokazovali, kakšna manipulacija je objavljena decembrska plača. Ob tem so namreč objavili starejši plačilni list, ki prikazuje bistveno nižjo številko. Svoje ogorčenje nad objavo je javno objavil tudi inšpektor pilot Nejc Travner, sicer sin nekdanjega šefa policije Antona Travnerja, ki je v času vodenja policije letalski enoti policije, kjer je zaposlen njegov sin, uredil novo sistemizacijo, ki omogoča napredovanje tudi do pet plačnih razredov. Nejc Travner je šel tako daleč, da je zapisal, da ima za odgovorne že pripravljeno "nekaj malega, nekaj 9 milimetrov". Domneva se, da je s tem mislil na svoje službeno orožje. Minister Aleš Hojs je glede te izjave včeraj dejal, da se mu zdi škandalozno, "da novinarji premalo poročate o tem, da neki policist nekomu grozi z metkom".
Jurič: predlog, da se ne objavlja več
V. d. generalnega direktorja policije Andrej Jurič je posebej za Večer povedal: "Menim, da objava plač javnih uslužbencev ni sporna, vendar pa ocenjujem, da ima poimenski seznam uslužbencev policije lahko vpliv na notranjo varnost v policiji, zato smo ministrstvu za notranje zadeve že predlagali, da se seznami v tovrstni obliki ne objavljajo in da se pri tem upošteva tudi pravilnik o zaščiti podatkov policije."
Precedens
Kmalu po objavi omejenih podatkov se je pojavilo vprašanje, ali je minister Hojs prekoračil svoja pooblastila ali celo storil kaznivo dejanje. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je včeraj sklenila, da ne bo uvedla inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati. Dodaja pa, da lahko gre pri podatkih o delu policije za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij (na primer za tajne podatke). "Vendar je presoja, ali je ta izjema v resnici podana, vedno na strani ministrstva za notranje zadeve," še dodaja Prelesnikova. Nekdanja informacijska pooblaščenka, danes odvetnica Nataša Pirc Musar pa dodaja, "da če drži, da so na omenjenem seznamu objavljena tudi imena, priimki in plače pripadnikov specialne enote policije in ljudi, ki delujejo pod krinko, in ti podatki niso bili označeni kot tajni, potem gre za kaznivo dejanje". "Nikoli se nismo spraševali, ali je plača policista javna, bila je javna. Vendar gre v tem primeru za precedens, saj so bile objavljene plače praktično vseh zaposlenih. Zato mora policija nemudoma razmisliti, koliko bo varovala določenega uslužbenca," še dodaja Pirc Musarjeva.
Nekateri policisti pa so nas včeraj opozorili, da naj bi bil minister Hojs z javno objavo plač in osebnih podatkov prejemnikov kršil pravilnik o zaščiti podatkov policije. Tretji člen tega pravilnika namreč med drugim pravi, da je varovan podatek osebni podatek ali drug obdelovan podatek, ki ni tajen, njegovo razkritje nepoklicanim osebam pa bi povzročilo škodo državnemu organu, poteku uradnih postopkov ali fizičnim ali pravnim osebam. Varovani podatki policije so tako tudi podatki o policistih, ki so zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem in so kot taka določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji, o ogroženih uslužbencih policije … Med slednje pa spadajo tudi pripadniki specialne enote policije in kriminalisti mobilne kriminalistične enote, katerih imena so se znašla v omenjeni razpredelnici.
Pričakujejo objave tudi drugje
Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, ki je v ponedeljek začel stavkati, pravi, da so že pooblastili pravno pisarno, da preveri vse podlage za sprožitev ustreznih pravnih postopkov v zvezi z objavo osebnih podatkov policistov in njihovih plač. "Preverjamo tudi, ali so s to objavo tudi razkriti osebni podatki, ki so bili do te objave obravnavani kot varovani podatki policije, in ali gre v tem primeru za zlorabo osebnih podatkov. Dani primer je sicer slab poskus preusmerjanja pozornosti ministra od lastne odgovornosti za neposredno oškodovanje policistov po stavkovnem sporazumu, saj izplačane plače s stavkovnimi zahtevami nimajo nič skupnega," pravi Cvetko. Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS), pa pravi, da so se obrnili na informacijskega pooblaščenca, zadevo proučujejo tudi njihovi odvetniki. O nadaljnjih korakih se bodo odločili po prejemu ustreznih odgovorov. "SPS se v celoti distancira in ne prevzema odgovornosti, da je do takšnega dejanja prišlo, saj v tem konfliktu ne sodeluje. Bomo pa v SPS storili vse potrebno za zaščito integritete in pravic zaposlenih. Pričakujemo pa, da se na enak način razkrijejo plače v celotnem javnem sektorju, vključno s paradržavnimi agencijami," dodaja Cvetko.
Objava podatkov je z varnostnega vidika nedopustna
Strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl meni, da je objavljanje podatkov o celotni varnostni strukturi notranjega ministrstva najmanj nespametno, če ne še kaj hujšega. Objava podatkov o uslužbencih, ki so zaposleni na varnostno občutljivih mestih, kot so pripadniki specialne enote ali kriminalisti, ki izvajajo prikrite ukrepe, je z varnostnega vidika nedopustna. Predsednik Knovsa Matjaž Nemec pa pravi, da je "policija varnostna služba, minister pa je razkril podatke, ki so po pravilniku varovani in po zakonu nejavni". Zdaj pa imajo tuje obveščevalne službe in kriminalci dostop do podatkov nacionalnega pomena. Zato je pozval k odstranitvi ministra Hojsa s funkcije ministra, "saj predstavlja največjo grožnjo nacionalni varnosti v zgodovini slovenske policije".
Minister Aleš Hojs pa pravi, da z objavo imen niso storili nobene napake, saj nobeno ime na seznamu ni bilo označeno s stopnjo tajnosti. Če pa policija meni, da je bilo z objavo kaj narobe, bodo morali zato sami poskrbeti z ustreznimi akti in podatke o posameznih policistih zavarovati, dodaja Hojs. Minister pa je še pojasnil, da je najvišjo plačo decembra lani dobil vodja preiskave, znašala je več kot 9500 evrov bruto "zaradi mednarodnega sodelovanja". Sicer pa meni, da je prav, da policisti dobro zaslužijo in "da Slovenci vedo, koliko policisti zaslužijo".
