"Nikoli ne slišimo govorit, kakšna je vloga Židov v svetovnih institucijah, pornografski industriji, filmski industriji, v medijih in drugod. In kdorkoli naslovi obstoj judovskega problema, ga takoj obtožijo zanikanja holokavsta," je 20. januarja letos izjavila voditeljica oddaje Faktor Norma Brščič na TV3, sicer poznana kot vidnejša predstavnica koalicije "Za otroke gre", leta 2019 pa je kandidirala tudi za evroposlanko stranke Domovinska liga. "Različne rase imajo različne IQ-je in če to poveš, si takoj rasist. Ne smemo se pogovarjati, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si ne znajo narediti držav tako, da bi funkcionirale," nadaljuje Brščičeva.
Društvo novinarjev Slovenije že vložilo kazensko ovadbo
Na nestrpne izjave voditeljice se je že ostro odzvalo več društev in posameznikov, spomnimo pa še, da je skladno z 8. členom zakona o medijih prepovedano razširjanje programskih vsebin, ki spodbujajo narodno, spolno, versko in drugo neenakopravnost. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je zaradi javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti že vložilo kazensko ovadbo zoper Brščičevo in odgovornega urednika Tomaža Taškarja. Zapisali so, da je zaradi zavržnosti izrečenega in objavljenega vsak drug odziv neprimeren in nezadosten. "Smo na strani svobode izražanja, vendar pa gre v tem primeru za grobo zlorabo te pravice. Ker se zavzemamo za zaščito kakovostnih medijskih vsebin, novinarske etike, profesionalnih standardov, spoštovanja človekovih pravic in temeljne dostojnosti smo se v tem primeru odločili prevzeti najbolj aktivno vlogo pri preprečevanju razširjanja sovraštva in nestrpnosti v naši družbi tudi s pravnimi sredstvi," so zapisali.
Odzvali so se tudi v Skupnosti Afričanov Slovenije, izjavo pa je podpisalo že 35 organizacij in čez tisoč posameznikov, novi podpisniki pa se jim javljajo vsak dan, je na današnji novinarski konferenci povedal Max Zimani. Zapisali so, da so navedene izjave, ki so bile podane prek javnega medija, ki je dostopen širšemu občinstvu, žaljive in nespoštljive do družbene manjšine Afričanov in njihovih potomcev, kar bi lahko privedlo tudi do nasilja zoper njih. Pozdravljajo sicer svobodo izražanja, vendar pa ob tem dodajajo, da je slednja omejena, ko posega v svobodo drugega. Zimani je ob tem poudaril, da rasistična ideologija ni samo neustavna, ampak ima tudi konkretne družbene in ekonomske učinke. Zadovoljni so, da je Društvo novinarjev naredilo prvi korak in vložilo kazensko ovadbo. Če na nacionalnem nivoju ne bo prišlo do ukrepa glede dotičnega primera, se bodo povezali z tudi z evropskimi in svetovnimi organizaciji in nadaljevali skupni boj proti rasizmu.
"Danes lahko ljudje žalijo druge in mislijo, da je to njihova temeljna človekova pravica. Vemo, da je svoboda govora zaščitena po mednarodnem pravu in je državljanska in politična pravica. Vendar uporaba te pravice z namenom prizadeti manjšine, širiti teorije o nadvladi rase, ni mogoče tolerirati," je izjave Brščičeve ostro obsodil dr. Cocou Marius Mensah, raziskovalec na Pravni fakulteti v Mariboru. Glasbenik Tschimy Aliage Obenga je izpostavil, da obča javnost pogosto misli, da morajo dokaze, da je nekdo rasist, iskati na obskurnih lokacijah. Prepričan je, da so dokazi o prednostih sodelovanja in škodi retorike sovraštva bližje kot se zdi, saj je jasno, da posameznik ne more zlorabljati pravice do svobode govora v rasistične namene.
Šokirani, da se je to zgodilo v Sloveniji, ki je sama izkusila fašistične in nacistične prakse
Mag. Eyechew Tefera, predsednik Društva Afriški center, je nad izjavami šokiran in ogorčen. "Gre za kolektivno demonizacijo na podlagi rase, etnično profiliranje Afričanov in Židov. Obsojamo vse vrste sovražnega govora in spodbujanje sovražnosti proti manjšinam. Šokirani smo, da se je to zgodilo v republiki Sloveniji, ki je sama v preteklosti že izkusila fašistične in nacistične izmeničnih pohodov in umorov lastnega naroda. Tako dejanje zahteva odločne ukrepe, tudi kazenske, zato da oblikujemo države, v katerih je vsem prebivalcem, manjšinam in drugim omogoči dostojno življenje.
Trenutno je žal na voljo samo še pravno orodje, ki ustavlja največje ekscese in še ta se ne uporablja dovolj pogosto, je dejala sociologinja dr. Marta Gregorčič. Prepričana je, da imamo v ustavi in zakonodaji, tako evropski kot tudi slovenski, dovolj členov, s katerimi bi se lahko zagotavljalo enakost, vendar je vse preveč prepuščeno odločitvam posameznih institucij. Problematično se ji zdi tudi zapostavljanje vseh znanosti, ki niso evropske, kar se posledično izraža tudi v politiki. Spomnila je tudi na osebni primer, ki se je zgodil leta 2010, ko je predsednik Borut Pahor na razpravo v državni zbor povabil neonacistične skupine, sama pa je to problematizirala na javni televiziji. "Zaradi tega sem bila štiri leta na sodišču, postopek pa je stal 4500 evrov," pove, pokaže debelo mapo dokumentacije in pojasni, da je bila nazadnje oproščena. "Za aktivno preprečevanje diskriminacije, rasizma v Sloveniji niso dovolj individualni boji, ampak organizirana skupnost, ki ustavlja sovražne organizirane skupine," je jasna Gregorčičeva.
Da bi to dosegli rabimo organizirane akademske skupnosti, organizirano civilnodružbene skupnosti, najrazličnejše nevladne organizacije, še doda in pripomni, da ne gre brez tudi širše skupnost, ki se o rasizmu, neenakosti in diskriminaciji neprestano izobražuje. Sprašuje se, kdaj in v katerih primerih tudi politični subjekti odgovarjajo za svoje izjave. "Norma Brščič lahko in je tudi že kandidirala na volitvah. Sprašujem se, ali lahko danes v Sloveniji novinarsko delo opravlja nekdo, ki ni novinar, ali je lahko urednik nekdo, ki aktivno izraža rasistična mnenja, ali je politik lahko nekdo, ki odkrito dokazuje manjvrednost drugih ras? Imamo orodje, vendar pa je treba tudi na vsakdanji ravni vzpostavljat demokratično družbo," še sklene Gregorčičeva.
