Stroka in politika preigravata razne možnosti in strategije, s katerimi bi ljudi spodbudili k cepljenju proti covidu-19. Nekatere države razmišljajo o obveznem cepljenju, ki ga tako stroka kot javnost pri nas sprejemata z mešanimi občutki. Obveznega cepljenja v Sloveniji ne bo, je v četrtek, ko je napovedal umik spornega zakona o nalezljivih boleznih in preložitev glasovanja o demografskem skladu, dejal premier Janez Janša. Sicer je vlada preko svojega priljubljenega socialnega omrežja Twitter pred dnevi namignila, da je obveznemu cepljenju naklonjena. "Nekaj držav v Evropi bo v dveh do treh tednih imelo obvezno cepljenje. Verjetno bodo te države prve zaustavile epidemijo," so zapisali na vladnem profilu.
Stroka in politika preigravata razne možnosti in strategije, s katerimi bi ljudi spodbudili k cepljenju proti covidu-19
Minister za zdravje Janez Poklukar pa je glede obveznega cepljenja za zdravstveno osebje dejal, da pričakujemo "takšne in podobne pobude iz stroke, in če bo tudi stroka predlagala enako, ne vidim razlogov, da tudi politika ne bi zmogla moči, da to sprejmemo". Med zdravstvenimi delavci so sicer srednje medicinske sestre bistveno slabše precepljene (okoli 50-odstotno) od diplomiranih sester (okoli 60-odstotno), zdravniki so po večini bolnišnic precepljeni nad 80-odstotno, v UKC Maribor v 91 odstotkih.
"Obvezno cepljenje: absolutno ne. Sem pa za večjo odgovornost. Denimo, nekdo, ki dela v domu za ostarele in ni cepljen, ne deluje odgovorno," je na Večerovo vprašanje v intervjuju odgovoril profesor na fakulteti za farmacijo dr. Borut Štrukelj. Drugačna je bila pozicija dr. Bojane Beović, predsednice zdravniške zbornice in vodje posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, ki je pred dnevi menila, da mora stroka zagovarjati obvezno cepljenje oziroma kakršenkoli ekvivalent, ki bi poskrbel za to, da bi se proti covidu-19 cepilo več ljudi.
Janša vzpodbudil cepljenje
Napoved vlade, da bo testiranje za covid-19 od sredine avgusta plačljivo, je očitno marsikoga tudi v Sloveniji "vzpodbudila" k odločitvi za cepljenje. V mariborskem cepilnem centru so v četrtek cepili 706 ljudi, kar je bistveno več kot v preteklih dnevih, ko je na cepljenje običajno prišlo okoli 200 ljudi dnevno. Podobno je bilo tudi včeraj, samo do 13. ure so cepili že 303 ljudi, hkrati so cepljenje izvajali tudi Rušah in v Europarku, zato je bila številka ob koncu dneva še bistveno višja. O gneči v cepilnih centrih so poročali tudi drugod po državi. Po podatkih NIJZ je cepljenih z vsemi odmerki trenutno 36,1 odstotka ljudi v Sloveniji. (jaj)
Primarno vprašanje za stroko
Inštrument obveznega cepljenja za nekatere skupine pri nas sicer že poznamo. Poleg otrok, ki so do vstopa v šolo cepljeni proti več otroškim boleznim, velja obvezno cepljenje proti hepatitisu B tudi za zdravstvene delavce, prav tako je obvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za študente, ki imajo v svojem študijskem programu predvidene terenske vaje.
Pa bi bil morebiten ukrep obveznega cepljenja proti covidu-19 tudi pravno in ustavno gledano nesporen? "Glede na razsežnost epidemije in glede na zdravstvene, družbene in tudi psihološke posledice, ki jih ima in jih bo tudi še imela vsaj v obliki dolgoročnih posledic, se mi obvezno cepljenje ne zdi ustavno sporno. V skladu z načelom sorazmernosti seveda ne govorim o obveznem cepljenju kar za vse, ampak argumentirano z dejstvi in številkami za skupine, ki imajo zaradi okužbe lahko hujše zdravstvene posledice, ali za skupine, ki delajo z ranljivimi skupinami," pravi odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. In nadaljuje: "Država ima nalogo zaščititi svoje državljane - tudi pred neumnostjo drugih državljanov. Da bo ukrep obveznega cepljenja lahko vsaj kolikor toliko dobro sprejet v javnosti, pa se bo vlada morala tudi bistveno bolj potruditi in v razumljivem jeziku pojasniti ustreznost posameznih cepiv," pravi nekdanja informacijska pooblaščenka. Poudarja sicer, da je (ne)obveznost cepljenja primarno vprašanje za stroko v smislu, kakšno je tveganje za javno zdravje, če cepljenje ostane prostovoljno.
V Nemčiji o obveznem cepljenju ne razmišljajo niti za določene poklicne skupine.
Za obvezno cepljenje za tiste, ki prihajajo v stik z ranljivimi skupinami, so se odločili v Franciji.
Odločitev, da bo cepljenje proti covidu-19 obvezno za zaposlene v zdravstvu, izobraževanju in socialnih službah, je v sredo sprejela tudi latvijska vlada.
Okoli 300 italijanskih medicinskih sester je na sodišču sprožilo postopek za odpravo obveznega cepljenja proti covidu-19 za medicinsko osebje.
Dodatni dan dopusta?
"Radi bi videli, da ljudje razumejo prednosti cepljenja glede zaščite sebe in svoje družine," pa meni epidemiolog dr. Zoran Simonovič, vodja mariborskega NIJZ. Boljše od obveznega cepljenja se mu zdijo spodbude za cepljenje, morda v dodatnih dneh dopusta. Ker oseba s cepljenjem zmanjša svojo možnost za okužbo, ji tudi ni treba ob rizičnem stiku v karanteno, ki jo plača država. Cepljeni takšnega "privilegija" nimajo. Zato bi lahko dobili kak dan dopusta, pojasni Simonovič. Hkrati si želi tudi boljše preverjanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za vstope v razne inštitucije. "Če potrebuješ PCT-pogoj za vstop v vsak lokal, bi bil smiseln tudi za planirane obravnave v zdravstvu," pravi. Po njegovem bi bilo smiselno tudi testiranje za necepljene na tri dni, to bi namreč zagotovilo večjo varnost, hkrati bi spodbudilo marsikoga, da se raje cepi kot tako pogosto testira.
Po Simonovičevi oceni v Sloveniji torej manjka neka pozitivno usmerjena nacionalna kampanja na podlagi spodbude. Po poročanju nekaterih medijev države in podjetja po svetu kot spodbudo za cepljenje ljudem ponujajo denar, vstopnice za prireditve, celo pivo, krofe, kravo (Filipini), avtomobil (loterija v Moskvi). Hkrati pa jih vse več uvaja tudi obvezno cepljenje vsaj za določene skupine zaposlenih.
Obvezno za sosede v zdravstvu
O dilemah cepljenja in vzvodih države, da ljudi čim bolj "prisili" oziroma vzpodbudi h kolektivni zaščiti, v zadnjih tednih teče obsežna javna razprava tako rekoč povsod po Evropi, pristopi držav pa so različni. Obvezno cepljenje za določene (poklicne) skupine že poteka denimo v Italiji. Tam je aprila začel veljati zakon, ki določa, da se morajo tisti, ki delajo v socialno-zdravstvenih zavodih, javnih ali zasebnih, v lekarnah ter zasebnih praksah, cepiti proti covidu-19. Kdor se ne cepi, mora do konca leta na neplačani dopust. Okoli 300 italijanskih medicinskih sester je na sodišču sprožilo postopek za odpravo obveznega cepljenja proti covidu-19 za medicinsko osebje. Prva zaslišanja so bila v teh dneh. Tudi madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo cepljenje pri njih obvezno za vse zdravstvene delavce. Na Madžarskem so doslej cepili okoli 5,55 milijona ljudi od skupno približno 10 milijonov prebivalcev. Cepijo tako s cepivi, ki so dovoljena na ravni Evropske unije, kot s kitajskimi in ruskimi cepivi.
Češka in ESČP
Evropsko sodišče za človekove pravice je aprila v zadevi Vavřička in drugi proti Češki republiki z večino (šestnajst glasov proti enemu) presodilo, da ni bil kršen 8. člen (pravica do spoštovanja zasebnega življenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker je Češka določila obvezno cepljenje. Na Češkem obstaja splošna zakonska dolžnost cepljenja otrok proti devetim boleznim. Da bi posameznik to dolžnost spoštoval, ga sicer ni mogoče fizično prisiliti, vendar so starši, ki brez utemeljenega razloga ne upoštevajo te zakonske obveznosti, lahko kaznovani z denarno kaznijo. Poleg tega se necepljenih otrok v vrtce ne sprejema (izjema so tisti, ki jih zaradi zdravstvenih razlogov ni dopustno cepiti).
Na Hrvaškem prav tako razmišljajo o obveznem cepljenju za zaposlene v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu, je povedal hrvaški premier Andrej Plenković. Poleg tega bodo motivacijo za cepljenje spodbujali tudi tako, da bodo denarno covidno podporo odslej prejemala le podjetja, kjer je cepljenih vsaj 70 odstotkov zaposlenih. V tem primeru bi vsi delavci v posameznem podjetju imeli pravico do državnih podpor, ki pomenijo minimalno plačo in plačane prispevke za vsakega delavca. Ostali upravičenci, ki jim je epidemija bistveno ohromila poslovanje, bodo dobili podporo proporcionalno glede na število cepljenih delavcev. Cepljenje za zdravstvene in socialne delavce bo obvezno tudi ponekod v Avstriji. V deželi Spodnja Avstrija ga bodo uvedli od septembra, poznajo ga že v deželah Štajerska in Gradiščanska ter na Dunaju, kjer bo cepljenje obvezno tudi za delavce v vrtcih.
Merklova proti, protesti v Franciji
V Nemčiji o obveznem cepljenju ne razmišljajo niti za posamezne poklicne skupine, pa je dejala kanclerka Angela Merkel. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha naj bi se bilo 80 odstotkov Nemcev pripravljenih cepiti, tudi zato takšna prisila po oceni inštituta ni potrebna. Doslej je v Nemčiji sicer cepljenih okoli 43 odstotkov ljudi.
So se pa za obvezno cepljenje za tiste, ki prihajajo v stik z ranljivimi skupinami, odločili v Franciji. Te skupine se morajo cepiti do 15. septembra. Zanimanje za cepljenje se je v Franciji, kjer je z enim odmerkom cepljena približno polovica državljanov, okrepilo, potem ko je premier Emmanuel Macron v televizijskem nagovoru napovedal, da bo od avgusta potrdilo o cepljenju proti covidu ali negativnem testu na koronavirus obvezno tudi za vstop v restavracije, gledališča, kinodvorane in druge javne prostore ter sredstva javnega prevoza. V enem dnevu se je na cepljenje prijavilo 1,3 milijona Francozov. Kmalu bodo sicer v Franciji testi na novi koronavirus plačljivi, razen v primeru zdravniške napotnice. So pa napovedane nove zaostritve ukrepov po drugi strani veliko ljudi spravile na ulico. V francoski prestolnici, kjer se je zbralo okoli 2250 protestnikov, je policija uporabila tudi solzivec, da je razgnala množico. Kot so tvitnili pri policiji, protestniki niso spoštovali prijavljene poti shoda, metali so predmete in podtikali požare. Protesti so bili v sredo še v Toulousu, Bordeauxu, Montpelierju, Nantesu in drugod. Po oceni francoskih oblasti se je skupno na 53 protestih zbralo okoli 19.000 ljudi, so poročale agencije.
Strm porast okužb po vsej EU
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni napoveduje strm porast okužb z novim koronavirusom v EU v avgustu, je poročala STA. Po projekcijah centra bo po 1. avgustu število okužb petkrat višje kot v tednu pred tem. Prejšnji teden je bilo sicer 90 potrjenih okužb na 100.000 ljudi, prihodnji teden jih pričakujejo 420, v prvem avgustovskem tednu pa že 620.
V Sloveniji je sicer bilo po podatkih NIJZ včeraj zabeleženih 64 novih okužb. V zadnjih 14 dnevih pa je naše povprečje na 100.00 prebivalcev 33 okužb. Veliko jih je iz skupine maturantov, ki so bili v Španiji, skupaj so med njimi potrdili že 198 okužb. Najverjetneje so okuženi z nalezljivejšo različico delta, ki je zdaj v Sloveniji prisotna v 89 odstotkih pregledanih vzorcev.
Obvezno v Grčiji in Latviji
Tudi v Grčiji bo cepljenje obvezno za zdravstvene delavce in zaposlene v DSO-jih. Vsi zaposleni v domovih za ostarele se morajo cepiti do 16. avgusta. Če tega ne bodo storili, bodo morali na bolniški dopust. Od 1. septembra pa bo cepljenje obvezno za vse zdravstvene delavce v javnem in zasebnem sektorju. Od 10,7 milijona prebivalcev Grčije jih je sicer v celoti cepljenih 4,3 milijona. V Grčiji bodo tudi samo cepljeni lahko obiskali zaprte prostore, kot so bari, gledališča in kinodvorane.
Odločitev, da bo cepljenje proti covidu-19 obvezno za zaposlene v zdravstvu, izobraževanju in socialnih službah, je v sredo sprejela tudi latvijska vlada, potrditi jo mora še parlament. V drugih panogah pa bodo delodajalci imeli pravico, da odpustijo tiste zaposlene, ki se ne bodo cepili. V Latviji, ki ima okoli 1,9 milijona prebivalcev, je doslej sicer z enim odmerkom cepljena tretjina prebivalcev. Tudi na Poljskem bo od avgusta obvezno cepljenje za ljudi z visokim tveganjem okužbe s covidom-19.
Avstralija, VB, ZDA, Turkmenistan
Obvezno cepljenje za poklice, kjer je riziko okužbe visok - v oskrbi starejših in hotelih, kjer so nameščeni ljudje v karantenah - od konca junija velja tudi v Avstraliji. Za zaposlene v negovalnih poklicih je obvezno cepljenje tudi v Veliki Britaniji, tega ne izključujejo tudi za druge poklice, kjer je tveganje za okužbo visoko. Od obveznega cepljenja se je sicer distanciral ruski predsednik Vladimir Putin. Se pa morajo v nekaterih ruskih regijah cepiti nekatere skupine. V Moskvi denimo zaposleni v kavarnah, maloprodaji, prometu in šolah.
V ZDA obveznega cepljenja ni, ga pa uvajajo posamezne ustanove - od bolnišnic za vse zaposlene do univerz, kjer napovedujejo pouk samo za cepljene študente. Tudi nekatera podjetja, kot je letalska družba Delta Airlines, ki namerava zaposlovati samo cepljene ljudi. Najstrožji ukrep glede cepljenja so sicer sprejeli v Turkmenistanu, v tej diktatorski državi, kjer uradno ne beležijo nobene smrti ali okužbe s covidom-19, se morajo od 7. julija cepiti vsi polnoletni prebivalci, izjeme so le nosečnice in ljudje, za katere je cepljenje odsvetovano iz zdravstvenih razlogov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
