Državni proračun je v 11 mesecih po predhodnih podatkih zabeležil 13,3 milijarde evrov odhodkov in 12,9 milijarde evrov prihodkov. Odhodki so v obdobju od januarja do novembra glede na enako obdobje lani narasli za 2,9 odstotka, prihodki pa so bili višji za 11,1 odstotka. Z davčnimi prihodki, ki predstavljajo 85 odstotkov vseh proračunskih prihodkov, je država zbrala 11 milijard evrov oziroma 10,9 odstotka več kot v lanskih 11 mesecih.
Večino davčnih prihodkov predstavljajo prihodki od davka na dodano vrednost, s katerim je država zbrala 4,9 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot lani, so strnili na finančnem ministrstvu. Prilivi od dohodnine so se zvišali za 23 odstotkov na 1,8 milijarde evrov. K tolikšni rasti po pojasnilih ministrstva še naprej prispevajo visoka zaposlenost, rast plač, ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij.
Od kje priteka denar?
Na ministrstvu so ob tem znova opozorili, da celotni prilivi od dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine tako na tej podlagi skupaj prejele 1,4 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani. Od davka od dohodkov pravnih oseb se je v proračun v 11 mesecih nateklo 1,7 milijarde evrov, kar je 34,9 odstotka več kot lani. K temu sta po navedbah ministrstva prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar da kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v letu 2023, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov za financiranje obnove po lanskih poplavah. Prilivi od trošarin so se medtem zvišali za malenkostnih 0,4 odstotka na 1,5 milijarde evrov.
Nedavčni prihodki pa so v enajstmesečju znašali milijardo evrov oziroma 59 odstotkov več kot lani. Rast na ministrstvu med drugim pripisujejo spremenjeni dinamiki vplačil dividend v tem letu in rasti teh vplačil glede na lansko leto. Poleg tega je Slovenski državni holding avgusta v državni proračun nakazal bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov za namen obnove po lanskih poplavah. Na odhodkovni strani je država za transferje posameznikom in gospodinjstvom v 11 mesecih namenila 1,8 milijarde evrov oziroma 0,8 odstotka več kot lani. K temu je prispeval večji obseg sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.
V pokojninsko in zdravstveno blagajno je državni proračun prispeval 1,8 milijarde evrov, kar je 20,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež - 1,4 milijarde evrov - je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence tako glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 28,6 odstotka. Za investicije je država namenila milijardo evrov oziroma 33,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižja rast je po pojasnilih ministrstva med drugim posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so lani prejele sredstva za odpravo posledic poplav. Se pa po zagotovilih ministrstva nadaljujejo druga vlaganja, npr. v opremljanje Slovenske vojske, v železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Za subvencije je država namenila 556 milijonov evrov oziroma 31,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu zaradi draginje. Je pa proračun zaradi regulacije cen izplačal 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa je šlo 98 milijonov evrov. Lani in letos, do vključno 6. decembra, je država za obnovo po poplavah sicer namenila 952 milijonov evrov, od tega letos 364 milijonov evrov. Iz proračunskih rezerv je bilo letos porabljenih 832 milijonov evrov, od tega je šla večina (822 milijonov evrov) na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah je npr. ministrstvo izločilo 225 milijonov evrov.
