Medtem ko izstopi novinarjev iz medijev, pogosto kar na drugo stran komunikacijske sfere v odnose z javnostmi, niso redek pojav, pa smo bili v zadnjem letu priča zgoščenim odhodom uveljavljenih medijskih imen. Denis Oštir je februarja mesto odgovornega urednika portala 24ur.com zamenjal za vodstvo korporativnega komuniciranja v Gorenju. Dober mesec kasneje je zaokrožila še novica, da svojo mizo na Pop TV zaradi premika v NKBM pospravlja tudi Jure Bračko, dolgoletni novinar oddaje 24 ur, ki je nase opozoril predvsem s preiskovalnimi zgodbami. Pred dobrim mesecem je še Jure Brankovič naznanil, da ga ne bomo več spremljali v RTV-jevi Tarči, temveč kot vodilni obraz odnosov z javnostmi ljubljanskega UKC-ja, stran pa je zamenjala tudi Nika Benedik, prej novinarka notranjepolitične redakcije Radia Slovenija, ki se je pridružila kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca. A navedena imena so le najodmevnejši del širšega dogajanja.
Odhodi kot odsev identitetnih težav novinarstva
Vsak prestop, odmeven ali ne, je unikaten splet objektivnih in subjektivnih dejavnikov novinarja. Brankovič je pojasnil, da je zanj Tarča najvišje na lestvici dosežkov televizijskega novinarja, da so se mu "po dobrih štirih letih neprestanih menjav voditeljev in urednikov začele teme ponavljati", zato je začel iskati nove karierne izzive. Podobno je tudi Bračko navedel, da njegova odločitev izhaja iz izziva. Medtem je Oštir razložil, da sicer ni aktivno iskal menjave, a da ni mogel zavrniti ponudbe Gorenja, ki jo bolj kot prestop na drugo stran videl kot karierni premik. "Tako kot se lahko ekonomist iz računovodje preusmeri v analitika finančnih trgov ali poslovnega svetovalca, lahko novinar iz pisca za medij postane ustvarjalec vsebine v korporativnem okolju. Zgodba je zgodba," je prepričan nekdanji urednik, ki želi, po svojih besedah, kot komunikator zgolj ustvarjati zgodbe in ob tem dostojno zaslužiti.
Uravnotežen odnos - težje dosegljiv ideal?
Odnos med novinarji in zadolženimi za odnose z javnostmi je bil od nekdaj zapleten, saj kljub skupnemu igrišču javne komunikacijske sfere, prihaja do razhajanja že pri samem namenu. Medtem ko naj bi novinarji kot osrednji čuvaji javnega interesa stremeli k nepristranskemu poročanju, pa je v interesu piarovcev kot glasu organizacij te predstaviti v pozitivni luči skozi skrbno ustvarjene selekcije dejstev. Odgovornost za ohranjanje zdravega odnosa nosijo predvsem novinarji s kritično obravnavo prejetih sporočil, s katero pa jim ob krčenju redakcij in časovnem pritisku ostaja vse manj prostora, s čimer uravnotežen odnos med industrijama postaja vse težje dosegljiv ideal.
Iz Večera v Tovarno podjemov
Letos poleti je novinarske vrste zapustil tudi dolgoletni novinar Večera Mitja Sagaj, ki se je zaposlil v mariborski Tovarni podjemov kot vodja PR-ja in komunikacij. „Svoje nove službe ne razumem kot klasični PR, pritegnilo me je projektno delo in okolje start-up skupnosti. Tudi po izobrazbi sem ekonomist, smer podjetništvo, zato mi je to področje blizu. Znanje novinarstva, ki sem ga dobil na Večeru, sploh skozi nekdanjo šolo novinarstva ter dolgoletni dril vsakodnevne novinarske produkcije je pri novem delu izredno dobrodošlo in tudi prepoznano pri mojih novih delodajalcih,“ je svoje motive in izkušnje povzel Mitja Sagaj. (uč)
Zabris mej med tradicionalno ločenima industrijama
A tako, kot so odhodi odraz dolgoletnih tegob medijske industrije, so tudi vzrok novih. "Z odhodi se dela škoda medijem in novinarstvu kot četrti veji oblasti, a za te razmere nismo krivi komunikatorji in novinarji, temveč regulativno okolje, ki je desetletja nemo spremljalo propad branže," je prepričan Oštir. Slabljenje novinarske industrije na račun krepitve področja odnosov z javnostmi je za Lesjak Tuškovo skrb vzbujajoče tudi zaradi težke nadomestitve kvalitetnega kadra. "Čeprav je med mladimi veliko dobrih perspektivnih novinarjev, ti ne dobijo prave priložnosti. Predolgo traja, da bi se kot novinarji uveljavili, zato začnejo kmalu tudi sami iskati druge poti," opaža kot predsednica DNS.
Petra Lesjak Tušek: "Čeprav je med mladimi veliko dobrih perspektivnih novinarjev, ti ne dobijo prave priložnosti"
Naraščanje trenda odhodov, če se pogoji ne izboljšajo
Vobič kot ukrepe, potrebne za zajezitev težav, ki navdihujejo množične odhode, navede kolektivne in usklajene nastope novinarjev, možno uveljavitev novinarjev kot progresivnih članov družbe pa vidi le po širših sistemskih spremembah. Tudi Lesjak Tuškova je prepričana, da je pot do dolgoročne ohranitve kakovostnega novinarstva mogoče najti le v korenitih spremembah industrije.
Višje plačilo v odnosih z javnostmi
Po navedbah spletnega portala Placa.si, kjer že dobro desetletje zbirajo in primerjajo višine slovenskih plač, naj bi povprečen novinar pri nas zaslužil 1535 evrov bruto, pri čemer občutno manj dobi še vedno številčna skupina, ki v medijih deluje prekarno. Medtem naj bi prestop v odnose z javnostmi zagotovil od slabih 1600 evrov tekstopiscu do nekaj manj kot 2000 evrov vodji odnosov z javnostmi.