Slovenija je trinajsta članica EU, ki ji je Evropska komisija pozitivno ocenila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, pred izplačilom sredstev pa morajo načrt potrditi še države članice, kar se praviloma zgodi v enem mesecu. Tako je nakazilo prvih sredstev iz 2,5 milijarde evrov vrednega načrta pričakovati konec poletja.
Za obnovljive vire, energetsko učinkovitost, železnice 42 odstotkov
Iz Evropske komisije so sporočili, da so zlasti proučili, ali naložbe in reforme, ki jih načrtuje Slovenija, podpirajo zeleni in digitalni prehod, ali prispevajo k učinkoviti obravnavi letnih priporočil zlasti za izvedbo pokojninske reforme, vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe in okrepitve zdravstvenega sistema. Preučili so tudi, ali predlagani ukrepi krepijo potencial rasti slovenskega gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost.
Kdo bo vračal kredite
Dr. Maks Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani: "Ta nenadni zasuk v stališču Evropske komisije potrjuje mojo dosedanjo kritiko programa obnove in odpornosti, ki je v glavnem bila namenjena evropskim iztočnicam za ta program in manj slovenskemu programu. Še danes lahko zelo različno razumemo, kaj pomenijo nosilne besede, kot so obnova, odpornost (resilience), zeleno, digitalno. Prav tako ne vemo, kdo bo servisiral zadolžitev Evropske komisije za nepovratna sredstva, kdo bo vračal kredite za povratna sredstva, kakšna bo pri tem evropska solidarnost, kako so sredstva iz programa usklajena z drugimi sredstvi evropskega proračuna. V takih razmerah lahko administracija Evropske komisije tudi čez noč spremeni svoje mnenje, pri tem pa seveda pomaga tudi kakšen šopek dobrodošlice, bogata večerja, balet na jezeru, lepa narava nekdanjega Titovega dvorca na Brdu, klanjanje evropskim politikom in podobno. Pri tem je težko objektivno ocenjevati tudi naš program za obnovo, saj je spisek všečnih projektov, a iz tega spiska ni mogoče razbrati strategij na področju zdravstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, pokojnin, raziskav in tako dalje. Teh strategij ni, ali pa jih vodilna politična stranka skriva kje v kleti, da jih Slovenci ne bi prehitro prepoznali. Zdravstvo je samo en tak primer: povsod bomo gradili nove zmogljivosti, a nikjer ni ocene pojavnosti bolezni v prihodnih 15 letih, manjka zmogljivosti v sedanjem trenutku, ki je samo eden od petih vzrokov za čakalne vrste (nikoli ocenjenih) in potrebnih operativnih sredstev za delovanje novo zgrajenih zmogljivosti. V takih razmerah je za nekega bruseljskega birokrata in celo za predsednico Evropske komisije lahko vsak deželni program dober ali nesramno slab."
Komisija ugotavlja, da je v slovenskem načrtu 42 odstotkov sredstev namenjenih za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje. Med ukrepi izpostavljajo naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, povečanje energijske učinkovitosti stavb in njihove protipotresne sanacije, za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in nadgradnjo železniške infrastrukture.
Upam, da so upoštevali priporočila
France Križanič, raziskovalec na Ekonomskem inštitutu pri Pravni fakulteti in nekdanji minister za finance, opozarja, da so načrt odgovorni večkrat temeljito spreminjali, in upa, da so v zadnji, odobreni verziji upoštevali pripombe profesorja Mojmirja Mraka in dr. Petra Wostnerja, ki sta predlagala, "da se iz teh sredstev nameni bistveno večji delež spodbud za digitalizacijo slovenskega gospodarstva. Gre za sredstva, ki bi omogočila povečanje izkoristka rezultatov domačih in svetovnih raziskav za uspešnejši razvoj, višjo konkurenčnost, dodano vrednost in življenjski standard."
V digitalizacijo in povezljivost 21 odstotkov
Za ukrepe, ki podpirajo digitalni prehod, bo Slovenija po oceni Evropske komisije namenila 21 odstotkov vseh sredstev. Med naložbami in ukrepi izpostavljajo digitalizacijo javne uprave, naložbe v povezljivost in digitalna znanja in spretnosti ter digitalizacijo podjetij.
V načrtu so projekti na sedmih evropskih vodilnih področjih. To so posebni naložbeni projekti, s katerimi se obravnavajo vprašanja, ki se pojavljajo v vseh državah članicah, na področjih, pomembnih za ustvarjanje delovnih mest in rasti, in ki so potrebni za dvojni prehod. Na primer v okviru vodilnega področja preusposabljanja in izpopolnjevanja je Slovenija predlagala sveženj 114 milijonov evrov za okrepitev digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc dijakov in študentov, zaposlenih in javnih uslužbencev, bodisi v sklopu posodobitve izobraževalnega sistema bodisi prek vseživljenjskega učenja, pojasnjujejo v Evropski komisiji.
Nadzor nad porabo sredstev
Nadzorne sisteme, ki jih je vzpostavila Slovenija, so v Evropski komisiji ocenili kot primerne za zaščito finančnih interesov unije. "V načrtu je dovolj podrobno opisano, kako bodo nacionalni organi preprečevali, odkrivali in odpravljali primere nasprotij interesov, korupcije in goljufij, povezanih z uporabo sredstev," so prepričani v Evropski komisiji.
Von der Leynova: Zahvala osebju
Predsednik vlade je ob robu srečanja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na Pediatrični kliniki dejal, da vsi vemo, kaj smo prestali v tem dolgem letu epidemije, na katero v začetku nobena država ni bila pripravljena. "Bile pa so okoliščine, ki so nam pomagale, da smo bili uspešni v tej bitki," je dejal.
Eno od teh je dejstvo, da je predsednica Evropske komisije zdravnica po izobrazbi in da je imela tudi petletne izkušnje kot ministrica za obrambo, torej je bila prava oseba za to, da se je spopadla s to nevarnostjo, je dejal in se ji zahvalil za opravljeno delo. "Zaradi vas lahko rečemo, da je bil evropski odgovor na epidemijo primeren, da smo premagali nevarnost in da smo sedaj bolje pripravljeni tudi na naslednji izziv, ki bo morda prišel," je izpostavil.
Von der Leynova pa se je zahvalila medicinskemu in zdravstvenemu osebju, ki je delalo v prvih vrstah, za to, ker je bilo zanesljivo, ker je reševalo življenja, ker se nikoli ni vdalo in ker je pokazalo solidarnost in odločnost v težkih časih.
Ko bodo države članice v okviru Sveta EU, ki mu zdaj predseduje Slovenija, predlog Evropske komisije sprejele in načrt odobrile (za sprejetje te odločitve je predviden rok štiri tedne), bo Evropska komisija lahko Sloveniji izplačala predhodno financiranje v višini 231 milijonov evrov. Ta znesek pomeni 13 odstotkov nepovratnih sredstev. Nadaljnja izplačila bo Evropska komisija odobrila glede na napredek pri izvajanju v načrtu predvidenih naložb in reform.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
