Ines Baler
Slovensko javnost je pred dnevi razburil tvit poslanke Slovenske demokratske stranke Jelke Godec. V njem je zastavila vprašanje, zakaj je bralna značka v slovenskih šolah obvezna. Kar sicer ne drži, saj bralna značka ni obvezna, ampak temelji na prostovoljni odločitvi.
{twitter}https://twitter.com/jelka_godec/status/1087282918060371969{/twitter}
Po tvitu se o tem v javnosti precej govori, odzvalo se je tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. "Na ministrstvu jo vsekakor spodbujamo in pozdravljamo njen namen. Branje nas bogati in ima veliko pozitivnih lastnosti. Spodbujanje branja pri otrocih je nedvomno odlična popotnica za vse življenje. Z branjem bogatimo besedni zaklad, osvajamo nove besede in besedne zveze, izboljšujemo spomin in koncentracijo, spodbujamo miselne procese, krepimo bralno razumevanje, splošno razgledanost, razvijamo domišljijo itd. Brez branja ni znanja, obenem pa je branje lahko tudi zabava. Knjige so navdih in branje ponuja priložnost za razvoj na različnih ravneh," so zapisali.
O tem, kaj menijo o uporabnosti in pomembnosti bralne značke, smo povprašali tudi nekaj pomurskih šol. Ravnateljica Osnovne šole Miška Krajnca Velika Polana Danijela Apatič pravi, da se pri njih bralna značka izvaja tako na razredni kot predmetni stopnji. "Tudi na šoli smo imeli debato o tem, saj naši strokovni delavci spremljajo dogajanje. Menim, da je bralna značka dober način za spodbujanje branja in za razvoj pismenosti. Mi jo vsekakor spodbujamo, je pa z ničemer ne pogojujemo," je pojasnila. Dodaja, da bralno značko na razredni stopnji opravlja nekaj več kot polovica vseh učencev, upad pa je zaznan na predmetni stopnji. Od približno 70 učencev je vanjo vključenih le 13.
