
Dr. Žan Jan Oplotnik, profesor Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru: "Za banko bo selitev sedeža pozitivna eksternalija, za mesto Maribor in lokalno okolje pa negativna. To se posledično odrazi v kadrovskem bazenu, kar pomeni, da nekateri visokokakovostni kadri iz Maribora sicer ne bodo izgubili službe, se bodo pa gotovo prestavili v Ljubljano. Tudi naši študentje bančništva in financ iz Maribora najbrž ne bodo več iskani, čeprav so se zadnja desetletja velikokrat zaposlili v banki in so danes njen kakovostni kader. Če se visokokakovostna in razvojna delovna mesta selijo, lahko govorimo tudi o zamiranju podjetniške aktivnosti. Žal mi je, da se to dogaja, ampak je bilo pričakovano. Povsod, ne samo v Sloveniji, je trend, da se centrale podjetij selijo v prestolnice. Banka ravna po svoji ekonomski logiki in racionalizira poslovanje. Zgodba o finančnih stebrih v Mariboru, ki je bila lansirana pred leti, se je dokončno razblinila. Odločanje se seli v Ljubljano, Maribor pa ostaja periferija. V Mariboru smo izgubili že nekaj podjetij, ampak upam, da bo postal privlačen vsaj za manjša podjetja, ki bodo nadomestila gigante. Občina lahko privablja tuje investitorje, ki so dobri in pomembni za lokalno okolje, ne verjamem pa, da ima moč privabiti multinacionalke za selitev svoje centrale v Maribor. In OTP banka je multinacionalka."
Dr. Peter Glavič, zaslužni, upokojeni profesor: "Gre za zadnje dejanje 'sanacije bank', ki ni bila nič drugega kot največja kraja premoženja državljanov Slovenije. Najprej je politika z razprodajo državnih podjetij tajkunom zadolžila in oslabila banke, potem je razlastila imetnike njihovih delnic in podrejenih obveznic v vrednosti dobre milijarde evrov, vložila v banke 4 milijarde evrov in jih 'prodala' za 1,4 milijarde evrov. Politika v tistem času ni imela dovolj močne hrbtenice, da bi se uprla roparskim zahtevam Evropske komisije, in je bila edina država v EU, ki je doživela tak rop. Vendar s tem zgodbe še ni konec. Lani so banke na račun varčevalcev v depozitih zabeležile 1,1 milijarde dobička; od tega je šlo 900 milijonov evrov v roke tujih lastnikov bank (147,2 milijona evrov v OTP). Nekaj podobnega se dogaja tudi z razprodanimi slovenskimi podjetji. Marsikateri od lastnikov ima sedež prijavljen v tujini in tam plačuje davek na dobiček. Potem se seveda ne smemo čuditi, da država dobiva vse manj dobička in davkov ter zaradi tega ne more slediti zahtevanim dvigom sredstev za javni sektor."
Saša Arsenovič, župan Maribora: "Odločitev me, seveda, žalosti, je pa z vidika lastnika legitimna. Žal je ne morem spremeniti. Na sestanku so mi odgovorni zagotovili ne samo ohranjanje, ampak tudi rast delovnih mest v Mariboru. Maribor je rastoče mesto prihodnosti. Zaradi vedno večjih potreb vseh bank po kakovostnih kadrih pri digitalizaciji storitev verjamem, da bo v povezavi z Univerzo v Mariboru njihovo obstoječe središče informacijske tehnologije raslo in bo v podporo celotni skupini OTP."
Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice: "V ŠGZ si že leta prizadevamo za decentralizacijo na področju gospodarskega in družbenega življenja, ki bi omogočala večji razvoj našega mesta, regije in bolj uravnotežen razvoj celotne države. Žal je selitev sedeža Nove KBM v Ljubljano samo nadaljevanje trenda selitev sedežev podjetij v Ljubljano, kar pomeni nadaljnje siromašenje regije, njenega podjetniškega okolja in je udarec za celotno lokalno skupnost, kjer je banka pomemben zaposlovalec in sponzor številnih dejavnosti, ki so za mesto pomembne, da to ne postane zgolj spalno naselje. Zelo verjetno se bodo zaradi te selitve še povečal odliv kadra iz Maribora, ki se bo vozil na delo v Ljubljano. S takimi odločitvami se samo povečuje centralizacija Slovenije, siromašenje regije in njenih prebivalcev ter dodatno obremenjuje že tako preobremenjene ceste."
Tone Partljič, pisatelj in nekdanji poslanec v državnem zboru: "Selitev ne pomeni nič dobrega. Iz Maribora v Ljubljano, potem pa najbrž v Budimpešto. Na koncu naj preselijo še vse prebivalce. Izpraznimo Maribor, vse odpeljimo."