Državni zbor je v torek soglasno sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bo prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske končalo že 1. januarja 2023 in ne šele dve leti pozneje. Poleg tega zvišuje tudi najnižjo invalidsko pokojnino in zagotovljeno pokojnino za polno pokojninsko dobo ter višji znesek invalidske pokojnine. To bo veljalo za vse te upokojence, ne glede na to, kdaj in po katerih pogojih so se v preteklosti upokojili. Po ocenah Zpiza se bodo pokojnine tako zvišale okoli 110 tisoč upokojencem, za kar bo treba letno v pokojninski blagajni zagotoviti dodatnih okrog 43 milijonov evrov, letos nekoliko manj, 29 milijonov evrov, saj se bo sprejeta novela začela uporabljati šele 1. maja.
Koliko po novem najnižja pokojnina?
Kateri upokojenci bodo torej maja dobili višje pokojnine in na kako povišico lahko računajo? "Najnižja pokojnina je zagotovljena v znesku, ki se določi v letu 2021 v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znaša 279 evrov. Zdaj je ta pokojnina 246 evrov, prejema pa jo okoli osem tisoč upokojencev. Tem se bo zvišala, finančni učinek na letni ravni pa bo okrog 2,5 milijona evrov. Prav tako se zvišuje zagotovljena starostna pokojnina (za doseženo t. i. polno pokojninsko dobo) z zdajšnjih 581 na 620 evrov. Višja bo torej za 6,7 odstotka in od cenzusa za varstveni dodatek, ki trenutno znaša 591,20 evra. To zvišanje bo veljalo za približno 90 tisoč upokojencev, v pokojninski blagajni pa bo treba letno zagotoviti dodatnih 34 milijonov evrov. Zvišale se bodo tudi invalidske pokojnine, in sicer na znesek v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese 388 evrov. Tako bo imelo višje pokojnine tudi približno 12 tisoč invalidskih upokojencev, za kar bo potrebnih dodatnih 6,5 milijona evrov," pojasnjuje generalni direktor Zpiza Marijan Papež.
Najnižja pokojnina zdaj je 246 evrov, po novem bo 279 evrov, torej bo višja za 33 evrov; Levica je predlagala 442 evrov.
Zagotovljena starostna pokojnina se s sedanjih 581 evrov zviša na 620 evrov, višja bo za 39 evrov; Levica je predlagala 613 evrov.
Najnižja invalidska pokojnina bo 388 evrov, kar je manj od cenzusa za varstveni dodatek - 591,20 evra.
Tisti s pokojnino, nižjo od 525 evrov, bodo dobili 445 evrov letnega dodatka, prejemniki zagotovljene pokojnine pa 305 evrov.
Povprašali smo ga tudi, zakaj je ta predlog sprejemljivejši za pokojninsko blagajno v primerjavi s prvotnim predlogom Levice, ob katerem je imel tudi sam resne pomisleke. Z zvišanjem najnižjih pokojnin po predlogu Levice se niso strinjali niti v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus), ker bi tako bila razlika med tistimi, ki bi imeli 15 let, in tistimi s 40 leti pokojninske dobe premajhna, znašala bi le 171 evrov. To pa je povsem nespodbudno, so ocenili, saj ruši dosedanji pokojninski sistem, v katerem je višina pokojnine odvisna od dolžine pokojninske dobe in višine plače oziroma vplačanih prispevkov.
Bo zvišanje vplivalo na letni dodatek?
"Absolutno je bolj sprejemljiva zdaj sprejeta rešitev, saj ne pomeni rušenja pokojninskega sistema, čeprav pomeni za upokojence z denimo 39 ali 38 leti pokojninske dobe kar veliko razliko od tistih, ki je imajo 40 let, oziroma tistih, ki so se upokojili s tako imenovano polno pokojninsko dobo. To velja pri odmeri pokojnine od najnižje pokojninske osnove in dejanske pokojninske osnove, ki je malo nad najnižjo," pravi.
Se obeta tudi izredna uskladitev?
Premier Janez Janša je poslancem na vprašanje, kdaj lahko upokojenci pričakujejo dokončno odpravo zaostankov pri usklajevanju pokojnin, ki so bili posledica neusklajevanj pokojnin v času gospodarske krize in znašajo še 3,56 odstotka, odgovoril: "Aktualne napovedi gospodarske rasti se gibljejo med štirimi in petimi odstotki, kar obeta, da bi lahko v glavnem v letošnjem letu nadoknadili padec iz lanskega leta, verjamem pa, da smo lahko celo boljši. V tem primeru bi lahko zavezo iz koalicijske pogodbe, ki predvideva 1,5-odstotno letno odpravljanje zaostanka, podvojili. S tem bi se približali končnemu cilju. Ker pa je hitrost okrevanja gospodarstva v veliki meri odvisna od epidemije covida-19, bo dokončni odgovor mogoče dati nekje maja."
"Amandmaje, ki so bili sprejeti v tretjem branju zakona, je vložila koalicija skupaj z Desusom, kar je bilo zelo pozitivno. Iz razprave nekaterih poslancev opozicije pa je bilo jasno zaslediti, da se ne strinjajo z rušenjem sistema, kar bi bilo sprejetje amandmaja Levice, nekateri pa so se raje izognili tej temi. Tako da je Levica ostala osamljena v svojih prizadevanjih za reševanje socialne politike v pokojninskem sistemu. Seveda smo si vsi edini, da z nizkimi pokojninami ni možno normalno živeti, a rešitev je treba iskati in najti v okviru socialne politike, da se ljudem zagotovi dostojno življenje. S temi spremembami se je socialni korektiv v pokojninskem sistemu še dodatno povečal."
Papež pred petim mandatom
Vlada je soglašala z vnovičnim imenovanjem Marijana Papeža za generalnega direktorja Zpiza. Štiriletni mandat mu prične teči 12. aprila. "Pred vstopom v peti mandat na tem mestu sem kljub svojemu optimizmu in pozitivni naravnanosti zaskrbljen, ravno zaradi poskusa parcialnih posegov v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga lahko omajajo. Ta sistem je prepomemben za vse generacije. In tukaj je glavna prioriteta seveda v okviru pristojnosti zavoda, da pridemo v naslednjih nekaj letih do modernizacije, posodobitve oziroma reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na ta način bi se oziroma se moramo izogniti nadaljnjim parcialnim posegom v sistem, kamor sodi tudi nameravana uvedba socialne kapice, kar po moji oceni ni dobro v teh nejasnih časih, in pri tem ne gre pozabiti na leto 1996, ko se je prispevna stopnja delodajalcev dvakrat znižala ter so bile posledice zelo neugodne za vzdržnost sistema."
In kako bo zvišanje najnižjih pokojnin vplivalo na letošnje izplačilo letnega dodatka, ki ga bodo upokojenci dobili z junijsko pokojnino? Tisti s pokojnino, nižjo od 525 evrov, bodo dobili najvišji letni dodatek, torej 445 evrov. Prav tako se ne bo spremenila višina letnega dodatka za prejemnike zagotovljene pokojnine za polno pokojninsko dobo. Ti bodo in bi v obeh primerih dobili 305 evrov letnega dodatka, saj je naslednji cenzus 630 evrov, ki ga zagotovljena pokojnina z dvigom ne bo presegla.