Okužb s covidom-19 v bolnišnicah ne zanika nihče, v zadnjih desetih tednih naj bi se tam okužilo kar 1955 ljudi

Andreja Kutin Lednik
03.02.2021 06:00
Doslej je v bolnišnicah prišlo do prenosa okužbe z novim koronavirusom, ki so prešle v hude okužbe dihal, v vsaj 956 primerih, v zadnjih desetih tednih v 558.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Največ tveganj je pri urgentnih sprejemih. 
Sašo Bizjak

Po navedbah okuženih, ki ob potrditvi okužbe sami ocenijo možnosti kraja prenosa novega koronavirusa, naj bi se v zadnjih desetih tednih v bolnišnicah okužilo kar 1955 ljudi, 449 pa v drugih zdravstvenih ustanovah. Njihova ocena umešča okužbe v zdravstvenih ustanovah na četrto mesto, za družino, delovnim mestom in okužbami v domovih za starostnike. Uradni podatki kažejo manj okužb v bolnišnicah, a so precej luknjasti.

Pomanjkljivi uradni podatki

Doslej je v bolnišnicah prišlo do prenosa okužbe z novim koronavirusom, ki so prešle v hude okužbe dihal, v vsaj 956 primerih, v zadnjih desetih tednih v 558. Take podatke naj bi bilo sporočilo 15 bolnišnic, ki so vključene v mrežo Episari. A ti podatki so daleč od popolnih, saj jih bolnišnice sporočajo sporadično, sploh pa jih ne sporočajo vse. Kot razlog večinoma navedejo, da je zaradi dolge inkubacijske dobe težko ugotoviti, ali se je bolnik res okužil v bolnišnici, kamor je bil sprejet zaradi drugih težav. Mreža Episari je v osnovi namenjena sporočanju primerov resnih akutnih okužb dihal (angl. severe acute respiratory infection – SARI), da bi "v državi pravočasno prepoznali grožnjo preobremenjenosti", navajajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). A mreža beleži tudi število tistih, ki naj bi se bili okužili v bolnišnicah, čeprav so ti podatki pomanjkljivi.

Iz UKC Ljubljana podatkov v Episari ne sporočajo, manjkajo tudi podatki iz Murske Sobote in Izole. Iz UKC Maribor prav tako odgovarjajo, da je zaradi dolge inkubacijske dobe težko potrditi bolnišnične okužbe s covidom-19 in da vseh podatkov tako kot v UKC Ljubljana - zaradi preobremenjenosti osebja - ne sporočajo. Tudi v novomeški bolnišnici podatkov o bolnišničnih okužbah z novim koronavirusom niso podali, saj da je izvor okužbe nemogoče v celoti dokazati - torej ali se je bolnik okužil med bivanjem v bolnišnici ali je okužbo prinesel s sabo, a je testi zaradi inkubacijske dobe niso zaznali. Inkubacijska doba za novi koronavirus je namreč ocenjena od enega do 14 dni, medtem ko je povprečna ležalna doba v bolnišnici 5,5 dneva. Vse bolnišnice tudi zatrjujejo, da opravljajo vse, kar je v njihovi moči, za omejevanje okužb s covidom-19.

Tvegani urgentni primeri

A poročil bolnikov, da so se oni ali njihovi svojci okužili v zdravstveni ustanovi, je vse več. Odmeven je bil primer iz Celja, kjer so po poročanju portala Necenzurirano 79-letnega bolnika v bolnišnico sprejeli zaradi slabega počutja, nato pa naj bi se bil tam okužil s covidom-19, po odpustu iz bolnišnice je zbolel še za bakterijsko pljučnico in nadaljnje zdravljenje je bilo neuspešno.

Največje tveganje pomenijo urgentni primeri, tak je bil tudi starostnik, ki so ga septembra sprejeli v UKC Maribor in se je tam okužil od dveh bolnikov, ki so ju iz Doma Danice Vogrinec sprejeli urgentno in tedaj nista kazala simptomov covida-19. Zadeva je dvignila precej prahu, saj je bil okuženi varovanec doma starostnikov v Slovenski Bistrici, tam pa so trdili, da bi njegova vrnitev povzročila kadrovske težave, in ga, čeprav hospitalizacije ni več potreboval, niso hoteli sprejeti. V UKC Maribor so opozorili še, da so imeli tudi primere, ko so bolniki podatke o simptomih okužbe zamolčali.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta