Opozicija: Je država dvignila roke od pomoči?

Darja Kocbek Darja Kocbek
05.11.2020 06:30

Poslanci opozicijskih strank, ki so člani odbora za finance, so kritični do odločitve ministrstva za finance, da novega rebalansa proračuna 2020 in letos sprememb predloga proračuna 2021 ne bo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Opozicija opozarja, da bo zdravstvo naslednje leto potrebovalo bistveno več denarja. 
Andrej Petelinšek

Vlada zaradi drugega vala epidemije covida-19 pripravlja šesti paket protikoronskih ukrepov. Ko govorimo o financiranju, se postavlja vprašanje, ali bo denar zagotovila tako, da bo pripravila nov (drugi) rebalans proračuna za letošnje leto in dopolnila predlog proračuna za leto 2021, ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru.

"Drugi rebalans letošnjega državnega proračuna ni predviden, prav tako ne bomo spreminjali predloga proračuna za leto 2021, ki je trenutno v parlamentarnem postopku. Dodatna sredstva za potrebe blaženja posledic epidemije covida-19 smo načrtovali v proračunski rezervi. Poudarimo naj, da vlada ves čas spremlja razmere in bo, če bo to potrebno, prihodnje leto spreminjala proračun za leto 2021," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

Za mnenje smo vprašali še poslance opozicijskih strank, ki so člani odbora za finance. Matjaž Han (SD) pravi, da imajo na ministrstvu za finance resda najboljši vpogled v proračune države, kljub temu pa so tovrstne napovedi morda malce prenagljene, s tem, ko se ne ve, kaj bo prinesel drugi val epidemije.

"Kaže, da bo drugi val večji in obsežnejši"

Prav tako gospodarstvo in prebivalstvo vlado vsakodnevno pozivata, da je treba sprejeti nove ukrepe oziroma ponovno uveljaviti ukrepe iz prejšnjih protikoronskih paketov. "Kaže, da bo drugi val epidemije, glede na že videno, večji in obsežnejši, kot se je predvidevalo, oziroma bodo finančne posledice tega vala precejšnje, s čimer bo prilivov v državno blagajno bistveno manj, odhodkov pa glede na potrebe verjetno precej več," pravi Matjaž Han.

"Ko ministrstvo za finance pravi, da ne bo treba spreminjati proračunov za leti 2020 in 2021, nam s tem sporoča, da še več kot eno leto ne namerava zagotoviti krvavo potrebnih sredstev za učinkovite interventne ukrepe, ki poleg urgentnega povečanja zdravstvenih kapacitet (povečanje števila postelj, izboljšanje tehnične opremljenosti bolnišnic, rekrutacija novih kadrov ...) zahtevajo tudi takojšnjo sistemsko okrepitev javne zdravstvene infrastrukture, mreže domov starejših občanov in drugih stebrov socialne države, ki so pod udarom epidemije, ki je vlada Janeza Janše ni sposobna krotiti," opozarja Luka Mesec (Levica).

Kljub drastičnemu poslabšanju aktualne epidemiološke slike in pozivom stroke k nujnosti priprave na tretji val epidemije je po njegovih besedah v proračunu za leto 2021 za vse interventne ukrepe predvidenih zgolj 800 milijonov evrov, kar je 1,8 milijarde evrov manj kot v tem letu. Poleg tega v proračunu za leto 2021, ki zagotavlja dodatnih 120 milijonov evrov za nakupe orožja, ni predviden denar za nove investicije v zdravstvu in le 30 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, za katero na letni ravni potrebujemo dodatnih 300 milijonov evrov, pravi Mesec.

"Od predstavnikov vlade bi pričakovali, da državljanom posredujejo usklajene in poenotene informacije, saj nekateri ministri trdijo, da sredstva za blaženje posledic epidemije v drugem valu niso predvidena ne v petem paketu ukrepov za omilitev posledic pandemije ne v predlogu proračuna za leto 2021. Temu pritrjujejo tudi številke, toda minister za finance trdi ravno nasprotno," ugotavlja Marko Bandelli (SAB).

"Vlada doslej na transparentnost ni dala veliko"

V SAB se po njegovih besedah zato sprašujejo, na kakšen način namerava minister za finance Andrej Šircelj blažiti posledice koronakrize za ljudi in gospodarstvo v drugem valu in najbrž verjetnem tudi tretjem. V proračunu za leto 2020 je namreč za okrevanje po koronakrizi dodeljenih 2600 milijonov evrov, za leto 2021 pa le 770 milijonov evrov, kar pomeni, da je država očitno dvignila roke od pomoči ljudem in gospodarstvu.

"Glede na to, da je vlada omenjene proračunske dokumente pripravljala v času, ko drugi val širjenja virusa še ni bil v tolikšnem razmahu, ko še ni bilo drugega 'lockdowna', in ob dejstvu, da ne vemo, kaj bo prinesel šesti protikoronski sveženj, dogajanje spremljamo z nekaj dvoma. Vlada namreč že doslej na transparentnost ni dala veliko," pravi Igor Peček (LMŠ).

Do konca leta 2020 so po njegovih besedah na postavki covid-19 določene rezerve v višini nekaj 100 milijonov evrov še nerazporejene, hkrati pa je na tej postavki v letu 2021 znatno manj denarja, "zato bi bilo po našem mnenju nujno, da predloge, ki so v pripravi, vlada najprej finančno ovrednoti in jasno obrazloži, na katerih postavkah proračuna za leto 2021 bodo ta sredstva zagotovljena". Ob obravnavi spremembe proračuna za leto 2021 pa mora vlada obrazložiti tudi, ali predlagani dvig proračunskih sredstev po posameznih resorjih že upošteva učinek novih protikoronskih ukrepov, ki so v pripravi, še pravi Peček.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta