Prvaki opozicijski strank so komentirali ukrepe vlade pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je kot najbolj nepotreben in nesorazmeren ukrep izpostavil zaprtje občinskih meja, po njegovi oceni pa tudi gospodarski ukrepi ne kažejo takih učinkov, kot se je sprva govorilo.
Tudi v SAB se sprašujejo, ali bodo vladni ukrepi prinesli rezultate. "Če ne bodo, je ta denar, ki so ga dobili ljudje, lahko tudi vržen proč in nam bo na koncu ostal samo dolg," je opozorila.
Kot dober je odziv vlade ocenil predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki ga sicer moti "prevelika dobrosrčnost metanja denarja levo in desno".
Koordinator Levice Luka Mesec je kot pozitivno ocenil, da so bili ukrepi za zajezitev epidemije v državi pravočasni, a je bil zelo kritičen do drugih potez, med drugim do "kadrovskega cunamija" Janševe vlade. Prepričan je tudi, da bilanca vlade ni taka, kot se jo skuša prikazati, a je vlada pri tem zelo agresivna in tudi učinkovita.
Predsedujočo SD Tanjo Fajon pa skrbi, da vlada čas krize krize poskuša izkoristiti za vpeljavo novih represivnih ukrepov. Opomnila je tudi, da je pri vprašanju finančnih investicij v nekaterih panogah, kjer ni bilo dialoga, še vedno veliko nezadovoljstva.
Dotaknili so se dela v DZ. Slišati je bilo več kritik glede kršenja poslovnika in sklicanja sej odborov pozno zvečer. Šarec je tak način dela označil za "izčrpavanje nasprotnika". Bratuškova je opomnila, da je epidemija čas, ki ga nismo vajeni, kakšno stvar je bilo v prvih tednih treba sprejeti hitreje, zdaj pa bi se način dela že dalo normalizirati.
V SAB kot edino realno možnost za zamenjavo vlade vidijo v konstruktivni nezaupnici
Glede kadrovskih zamenjav je Bratuškova dejala, da ima vsaka vlada pravico postaviti svoje ljudi, a morajo biti zamenjave zakonite. "Tako za Nacionalni preiskovalni urad kot za Statistični urad RS strokovnjaki pravijo, da so bile nezakonite," je dejala.
V pogovoru so se dotaknili tudi nakupov zaščitne opreme med epidemijo koronavirusa ter dilem pri ustanovitvi preiskovalnih komisij, ki sta jih na to temo zahtevali tako vlada kot opozicija. Bratuškova je dejala, da je njihova želja, da bi obe komisiji združili in bi jih vodil nekdo, ki ni bil ne v prejšnji in ni ne v zdajšnji vladi. V opoziciji so glede tega bolj ali manj poenoteni, zdaj pa je treba dobiti le še mnenje koalicije, je dejala.
Jelinčič je napovedal, da bo SNS v preiskovalni komisiji sodelovala. "Nekaj dokumentov sem že videl in bo zanimivo, ko bo prišlo na dan, kar je res. Zdaj se govori, kaj je bilo narobe na eni strani, bilo pa je narobe tudi na drugi strani, mogoče še bolj," je dejal.
Glede predčasnih volitev so v LMŠ, SD in Levici povedali, da si jih želijo, ali bo do njih prišlo, pa si ni upal napovedali nihče. Fajonova si sicer želi, da bi leva sredina na njih nastopila čim bolj poenotena.
V SAB kot edino realno možnost za zamenjavo vlade vidijo v konstruktivni nezaupnici, v SNS pa menijo, da volitve niso potrebne. "Vlado bi radi zamenjali tisti, ki so razpadli pred manj kot tremi meseci. To kaže na politično nezrelost," je dejal Jelinčič.
Janša za TV Slovenija zavrnil ugibanja o rekonstrukciji vlade
Premier Janez Janša je v pogovoru za TV Slovenija zavrnil ugibanja o rekonstrukciji vlade, dejal je, da o tem ne razmišlja. Želi si čim večjega sodelovanja v partnerstvu za razvoj, ki bo vzpostavljeno v vsakem primeru. Pojasnil je tudi, da je Slovenija z načrtom EU za okrevanje dobila več manevrskega prostora za podaljšanje nekaterih ukrepov.
Glede ugibanj o rekonstrukciji vlade je Janša zatrdil, da o tem ne razmišlja. "Ko bom o tem razmišljal, bom to naredil in boste izvedeli še isti dan," je dejal. Poudaril je, da je koalicija trdna, in zavrnil medijske špekulacije o izgubi zaupanja v ministra za zdravje Tomaža Gantarja: "Če bi izgubil zaupanje vanj, bi to povedal njemu."
Premier je ponovil, da je koalicija danes strankam opozicije poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije, neke vrste partnerstvo za razvoj. "Zaradi trenutnih izzivov namreč potrebujemo širše sodelovanje," je poudaril in dodal, da si želi, da bi prišlo do večinske odločitve za sodelovanje v tem partnerstvu, ki bo vzpostavljeno tudi, če v njem ne bodo sodelovali vsi.
Premier je izrazil upanje, da kriza, do katere prihaja zaradi pandemije novega koronavirusa, ne bo dolga, in zagotovil, da bo vlada naredila vse, da iz recesije ne bomo prešli v depresijo, kot se je to zgodilo po zadnji krizi.
Janša upa, da bo kmalu prišlo do rahljanja omejitvenih ukrepov na slovenski meji z Avstrijo
V zvezi z načrtom EU za okrevanje je dejal, da je položaj Slovenije trenutno ugodnejši od tega, kar se je obetalo na začetku, zato je koalicija sklenila v tretji protikoronski paket dodati podaljšanje nekaterih ukrepov. Tako bo denimo ne le za turizem, temveč tudi za druge panoge tudi v juniju država subvencionirala čakanje na delo, junija se uveljavlja tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. "Dobili smo namreč dodaten manevrski prostor," je poudaril.
A je glede načrta EU opozoril, da številke na koncu ne bodo takšne, kot so bile predstavljene. O načrtu bo zdaj odločal Svet EU, kar po Janševih besedah ne bo mogoče prek video konference. "Ko bo mogoče prvo srečanje, se bodo začela resna pogajanja. Pri teh pa je vedno tako, da ima tisti, ki je neto plačnik, višji moralni položaj," je dejal.
Glede tretjega protikoronskega paketa, ki ga bo v petek na izredni seji potrjeval DZ, je opozoril na nujnost njegove uveljavitve do ponedeljka. Poudaril je, da ukrepi še naprej zagotavljajo možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih, a po novem te s svojimi manevri "postopkov ne bomo mogle zavlačevati brez potrebe kot zdaj in izsiljevati".
Medtem ko vlada že napoveduje četrti paket ukrepov, je Janša na vprašanje, koliko takšnih paketov še bo, izrazil upanje, da čim manj. Je pa povedal, da bodo morale z rebalansom proračuna nekatere stvari, ki niso najbolj nujne, pa so bile načrtovane, počakati na prihodnja leta. Janša ne želi špekulirati, kaj bo treba zamakniti na kasneje, računa pa, da ne bo treba ponavljati ukrepov iz leta 2012.
Janša upa, da bo kmalu prišlo do rahljanja omejitvenih ukrepov na slovenski meji z Avstrijo, ki pa, kot je poudaril, izpostavlja tudi migrantsko problematiko. Čeprav številke nezakonitih prehodov meje niso visoke, pa prihaja do posameznih večjih prehodov meje, na kar so po njegovih besedah pozorni predvsem v Italiji. Premier je zato napovedal okrepitev policijske navzočnosti na meji s Hrvaško v prihodnjih dneh. Ponudil je tudi pomoč Hrvaški, da bolje zavaruje svojo mejo z BiH.
"Junij je čas, ko se bomo stehtali "
Glede vprašanja nedeljskega zaprtja trgovin je Janša ponovil, da mora zakon, ki ga je na to temo pripravila Levica, iti skozi socialni dialog. Šele potem bo mogoče sprejeti odločitev o tem, ali bodo ob nedeljah trgovine ostale zaprte ali ne. Za zdaj kaže, da je prepričljiva večina za zaprtje trgovin ob nedeljah, bo pa po Janševih besedah v okviru socialnega dialoga treba določiti izjeme. "Ne bodo vse koalicijske stranke za enako rešitev, a odločila bo večina v DZ," je poudaril.
Premier sicer upa, da bo od nadaljnji ugodni epidemiološki sliki lahko že kmalu prišlo do novih rahljanj ukrepov. Če bo tudi v prihodnje število novih okužb nizko, potem bo šlo sproščanje ob ustreznih higienskih ukrepih naprej, poudarja. "Junij je čas, ko se bomo stehtali in če bo vse v redu, bodo julija lahko tudi gasilske veselice in koncerti," je dodal.
Kot poudarja Janša, se mora sicer Slovenija zdaj pripraviti na možnost drugega vala epidemije. Vlada tako izdeluje državni načrt za epidemijo, v katerem bo natančno določeno, kakšne morajo biti zaloge zaščitne opreme, na koliko časa jih je treba nabavljati in kako se nad nabavami izvaja nadzor.
Glede protestov je Janša poudaril, da je do njih prihajalo še pred sestavo te vlade, po njegovih besedah pa so bili medijsko podžgani in podprti.
