Devetindvajset let po njenem nastanku je v operaciji napadov na javne medije po RTV Slovenija zdaj očitno na vrsti še Slovenska tiskovna agencija (STA). Ironično - napad vodijo ljudje, ki so se samooklicali za izključne dediče osamosvojitve, eden od simbolov tega procesa pa je prav STA. Nastala je kot logičen del takratne emancipacije Slovenije in njenega vodstva, ki je vedelo, da jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug ne bo mogla nepristransko poročati domači in tuji javnosti o razmerah v skupni državi, še posebej pa o dogodkih v Sloveniji, ki je bila maja in junija leta 1991, ko se je rodila STA, že globoko v ločitvenih postopkih od SFRJ. Tako kot leta 1991 jugoslovanske in republiške oblasti (slovenska oblast je bila izjema) niso "razumele", da mediji, katerih ustanovitelj in lastnik je država, niso državni, pač pa javni, tako tudi tokratna oblast v Sloveniji tega ne "razume". Še najbolj ironično pa je, da je bila med cilji osamosvojitve tudi neodvisnost medijev kot eden od temeljev demokracije, danes pa se slovenska oblast vrača k ukrepom, ki bi jih leta 1991 označevali za nedopustne, partijske ali pa ukrepe, ki sodijo v čas trdega socializma.
Skromni začetki
STA je danes moderna, neodvisna in profesionalna agencija z izkušenimi novinarji, dopisniki ter domačim in tujim servisom. Primerja se lahko s katerokoli evropsko in svetovno tiskovno agencijo. Dvajsetega junija 1991 je objavila svojo prvo vest s sporočilom: "Z današnjim dnem začenja STA poskusno oddajanje. Namen STA sta sprotno in hitro informiranje tujih medijev in drugih institucij v tujini o dogajanjih v Sloveniji in istočasno razvoj pretoka informacij za potrebe slovenskih medijev." Njeni začetki pa so bili sila skromni: nekaj rabljene pisarniške opreme, pisalni stroji, en osebni računalnik in dva telefaksa. Danes je v zelo iznakaženi slovenski medijski krajini, k deformaciji katere je največ prispevala oblast, ki se danes spravlja na STA (medijska zakonodaja, trgovanje z Delom in Večerom, prevzem Siola, ustanavljanje strankarskih medijev z madžarskim kapitalom, napadi na neodvisne medije in novinarje ...), nacionalna tiskovna agencija pogosto edini medijski člen, ki nepristransko pokriva večino dogodkov v državi. Tudi tistih, kamor drugi resni mediji zaradi kadrovskih, finančnih in drugih omejitev ne morejo več.
Kacin: čestitke in pohvale
In kako se je formalno rodila STA? S prvimi demokratičnimi volitvami in postopkom osamosvajanja se je v letih 1990 in 1991 znova obudila ideja, da bi morala imeti Slovenija svojo nacionalno tiskovno agencijo. Kot so zapisali kolegi iz STA ob desetletnici, je "ideja oživela predvsem iz nujnosti posredovanja avtentičnih slovenskih stališč tuji javnosti. Pomladi 1991 so tedanji minister za informiranje Jelko Kacin in družba INI, v kateri so bili Franci Zavrl, Franci Perčič in Dejan Verčič, ustanovili Slovensko tiskovno agencijo, d.o.o., Dejan Verčič pa je postal njen prvi direktor."
Kdo so lastniki večjih agencij
Lastniki avstrijske tiskovne agencije APA so avstrijske časopisne hiše in nacionalna RTV ORF. Tiskovna agencija APA je del Skupine APA, katere družbenice so domače in tuje hčerinske družbe s področja tiskovnih agencij, informiranja in informacijske tehnologije. Nemška tiskovna agencija DPA je družba z omejeno odgovornostjo s 177 družbeniki, ki so časopisne hiše, založniki in RTV-hiše. V lasti 24 založnikov, ki izdajajo 43 časopisov, je tudi italijanska tiskovna agencija ANSA. Thomson Reuters je kanadska družba, ki je bila leta 1851 v Veliki Britaniji ustanovljena kot tiskovna agencija Reuters. Ta se je leta 2008 združila s kanadsko družbo Thomson. Družba Thomson Reuters danes ustvarja prihodke z dejavnostjo tiskovnih agencij in pripravo finančnih informacij za podjetja, vlade in posameznike. Francoska tiskovna agencija AFP je komercialno podjetje, njena največja naročnica pa je francoska vlada. Ker AFP ne sme subvencionirati, je naročnina posredna državna subvencija. (kod)
In ko že govorimo o Kacinu, je ta ob dvajsetletnici STA (leta 2011) med drugim zapisal, da so "na takratnem republiškem sekretariatu za informiranje še pravočasno dočakali uresničitev naših osamosvojitvenih potreb in prioritet, ko je začela poskusno delovati STA". In še, "da bi bilo računati le na slovenski Tanjug, kljub njihovi naklonjenosti osamosvojitvi, zgodovinska napaka, ki bi lahko imela katastrofalne posledice za nas in naš osamosvojitveni projekt".
Pahor pozval k razčiščevanju zadev
"Slovenska tiskovna agencija kot agencijski servis opravlja pomembno poslanstvo v javnem interesu, zato njen obstoj ne sme biti ogrožen," meni predsednik republike Borut Pahor. Vlado in vodstvo agencije je zato pozval, da skladno s predpisi razčistita vprašanja, zaradi katerih je zastalo financiranje STA, so sporočili iz Pahorjevega urada.
Kacin, danes govorec pri vladi, ki razgrajuje STA, je takrat še ugotovil, da "je agencija uspešno opravila svoje poslanstvo in postala pomemben vir objektivnih informacij o dogajanju v Sloveniji za domačo in tujo javnost". In sklenil: "Prepričan sem, da bo uspešna tudi v prihodnje." Devet let kasneje je tiho, komentar obljublja v prihodnjih dneh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
