Slovenski predsednik Borut Pahor se bo v petek, drugi dan obiska v Bruslju, sestal sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem.
Za širitev EU
Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se bo Pahor s sogovorniki pogovarjal o aktivni vlogi Slovenije v Evropski uniji, evropski prihodnosti in o pričakovanjih glede Konference o prihodnosti Evrope: "Predsednik bo v tej luči sogovornikom predstavil pismo 21 predsednikov držav članic Evropske unije Pogovorimo se o Evropi, katerega pobudnik je bil skupaj s predsednikom Italije Sergiem Mattarello. Spregovorili bodo seveda tudi o skorajšnjem predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije," so sporočili. Predsednik bo sogovornike seznanil tudi s potekom nedavnega srečanja voditeljev pobude Brdo-Brioni, ki ga je 17. maja gostil na Brdu pri Kranju, tudi o tem, kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati. Osrednje sporočilo z vrha na Brdu je vsekakor bilo, da je treba nujno bistveno pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana kot celote v EU. V kabinetu še poudarjajo, da je to že peto predsednikovo srečanje s predstavniki najvišjih institucij EU in da prepovedanih vprašanj na pogovorih ne bo. Torej bo predsednik prav gotovo imel še eno priložnost, da zanika vsebino tako imenovanega non-paperja, ki je predvideval prikrajanje mej v tem delu Evrope po etničnih šivih, ter bo lahko še enkrat izrazil svoje nasprotovanje takemu razmišljanju. Težje pa bo sogovornike morda pridobil za večje navdušenje pri vnovični, morda celo množični širitvi EU, saj v povezavi za to spričo tako imenovane širitvene utrujenosti ali celo apatije ni širšega soglasja.
Napoved protesta v Bruslju
Med Slovenci v Bruslju je po družabnih omrežjih zaokrožilo vabilo na nocojšnji protest na Schumanov trg pred stavbo Evropske komisije, kjer se bo nekaj ur na obisku mudil slovenski predsednik Borut Pahor.
"Kar počne naša vlada, se dotika tudi nas in veliko nas je iz tujine zadnje leto kritično spremljalo dogajanje doma. Tudi v odnosu do EU delovanje te vlade meče slabo luč na naš mednarodni ugled, kar je še posebej problematično pred prihajajočim slovenskim predsedovanjem Svetu EU." Zapisali so še, da tudi zadnje dogajanje okoli neimenovanja tožilcev jasno kaže na kršenje nacionalnega in mednarodnega prava in postopkov EU. Pričakujejo tudi udeležbo še drugih. Ob 19. uri bodo pred zgradbo komisije prišli peš ali na kolesih, tudi s plakati, upoštevali bodo proticovidne ukrepe. Skupaj kanijo razviti velik transparent z napisom v angleščini: "Zaščitite vladavino prava v Sloveniji!"
Sogovorniki bodo predvidoma govorili tudi o spopadanju s pandemijo covida-19 ter ekonomskem in socialnem okrevanju po njej. Pri tem na slovenski strani ugotavljajo, da se v EU spet obnavlja povezanost, saj si članice med seboj vse bolj pomagajo, česar ob začetku pandemije ni bilo. Pogovarjali se bodo tudi še o aktualnih razmerah v evropski soseščini, transatlantskem sodelovanju in odnosih EU z Rusijo in Kitajsko.
Četrtkova razprava
Prvi dan obiska Bruslja je Pahor na povabilo European Policy Centra in njegovega predsednika Georgea Riekelsa imel pogovor s predstavniki think tank inštitutov. Udeležili so se ga še Carl Dolan (Open Society European Policy Institute), Anthony Zacharzewski (Democratic Society), Corinna Stratulat (GMF), Camino Mortera-Martinez (Centre for European Reform), Isabelle Ioannides in André de Munter (European Parliamentary Research Service - EPRS) ter Shada Islam (New Horizons Project). Tema pogovora so bile predvsem prihodnost Evrope in razmere na Zahodnem Balkanu, ki naj bi bila ob neformalnem vrhu EU-Zahodna Evropa tudi ena od najvišjih prioritet slovenskega polletnega predsedovanja Svetu EU od prvega julija. Slovensko predsedovanje Svetu EU se bo seveda v veliki meri osredotočalo tudi na okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19, je pojasnil Pahor. Menil je, da je to priložnost obrniti se k trajnostnemu in zelenemu razvoju.
To bo še ena priložnost za zanikanje vsebine non-paperja o prikrajanju mej v tem delu Evrope
Na vprašanje voditelja pogovora Riekelesa je Pahor ocenil, da je dobro, da se v Sloveniji prepleta več identitet, od srednjeevropske, mediteranske, balkanske in tudi evropske. Spomnil je na svojo dolgoletno proevropsko držo in dejal, da ima Slovenija že v ustanovitev vgrajeno vero v evropsko idejo in si želi z vso odgovornostjo izpeljati še eno uspešno predsedovanje Svetu EU. "S pismom 21 predsednikov Pogovorimo se o Evropi smo državljane povabili, da sodelujejo pri oblikovanju skupne prihodnosti. EU je projekt miru in sprave." Ob tem je poudaril, da je namen Konference o evropski prihodnosti razmišljati o Evropi vizionarsko. Ob zaključku predsedovanja Slovenije si želi predsednik videti tudi dejanske zaključke konference, v katero naj bodo vključene tudi države Zahodnega Balkana, kot se je zavzel.
Danes so sporočili, da je razprava potekala daleč čez dogovorjeni čas in je bila prva, ki jo je bruseljski think-tank European Policy Center po več kot letu dni zdravstvene krize pripravil v živo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
