Pasti in problematiko prekomerne uporabe pametnih telefonov pri otrocih in mladostnikih poznamo že več kot desetletje, zadnje leto se le še povečujejo. Da je staje zelo resno, opažajo tudi v centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta Logout.
Dvakrat več časa pred zasloni
Lansko pomlad je Evropska komisija v enajstih državah, tudi v Sloveniji, izvedla raziskavo, ki je pokazala, da so otroci v času prvega lockdowna pred zasloni preživeli dvakrat več časa kot običajno. V povprečju so otroci, stari od deset do osemnajst let, med tednom pred zasloni preživeli šest in pol do sedem ur dnevno, a le polovico tega zaradi šolskih dejavnosti. Petra Belina, strokovna vodja Zavoda Nora, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta, nas je seznanila z izsledki omenjene raziskave. Pravi, da so tudi otroci sami poročali o tem, da imajo občutek, da pred zasloni preživijo preveč časa, še večjo skrb so izražali starši.
"Večina otrok in družin se je v prvem valu še relativno uspešno spopadala z razmerami, medtem ko jih je v drugem valu, ki je trajal predolgo, postopoma zmanjkovalo in izčrpalo. Posledice tega so vidne tako na kognitivnem kakor tudi na socialnem in emocionalnem področju razvoja otrok. Torej od manjše koncentracije, slabšega pomnjenja, nezainteresiranosti, upada motivacije do intenzivnega doživljanja nemoči, tesnobe in potrtosti. Kako je izolacija vplivala na socialni razvoj, bodo pokazale nadaljnje študije. Zagotovo bodo največji primanjkljaj imeli otroci na prehodih (iz vrtca v osnovno šolo in iz osnovne šole v srednjo), saj praktično niso imeli možnosti vzpostaviti zaupnih in kvalitetnih vrstniških odnosov," tako psihologinja, ki je tudi soustanoviteljica Logouta.
Dodaja, da so posledice za socialni razvoj otroka lahko bolj pogoste v družinah z enim otrokom, kjer je bila socializacija z vrstniki in drugimi otroki predolgo "na pavzi". Ti otroci namreč sedaj doživljajo občutja neustreznosti in izrazite stiske že pri običajnih usvojenih veščinah. V omenjeni organizaciji so družinam pomagali tako, da so zanje pripravili dodatne vsebine, ki jih lahko uporabijo za reševanje težav, preden se odločijo za strokovno pomoč. Tam so lahko našli nasvete za sestavljanje družinskih dogovorov in video vsebine za gibalne odmore za celotno družino. S partnerji so pripravili pobudo šolam za uvedbo občasnega pouka brez zaslonov.
Skrb za gibanje in spanje
Otroci in mladostniki se različno odzivajo na stresne razmere, posledice pa bodo realno izražene šele čez nekaj časa. K blaženju teh lahko prispevamo tudi odrasli, opominja Belinova. "To pomeni, da od otroka ne pričakujemo vsega tistega, kar je bil zmožen pred epidemijo, temveč mu damo dovolj časa, da se na nove oziroma stare spremembe postopoma navadi. Kolikor je mogoče, poskrbimo za čim več druženja in analognih aktivnosti. Posebna skrb naj bo namenjena tudi zadostni količini spanja in gibanja." Opozori tudi na podatke ljubljanske fakultete za šport, kjer v okviru projekta SLOfit spremljajo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine. Tam s covid-19 fit barometrom opozarjajo na izjemno škodljive posledice ukrepov na gibalno učinkovitost otrok in mladih. Pokazali so namreč, da so se poleg gibalnih spretnosti poslabšale tudi spalne in prehranjevalne navade otrok - kombinacija s škodljivim vplivom na fizični in psihični razvoj otroka.
Epidemija pametnih telefonov
O vplivu čezmerne uporabe pametnih naprav se na evropskem nivoju trudi širiti zavedanje nemški psihiater dr. Manfred Spitzer, ki sodi med najpomembnejše nemške raziskovalce delovanja možganov. Pred kratkim je pri Založbi Mladinska knjiga izšla njegova knjiga Epidemija pametnih telefonov, v kateri izčrpno opisuje prav omenjene težave in opozarja, da pametne naprave ovirajo izobraževanje otrok in mladine ter imajo hude posledice za družbo.
Pametni telefoni krojijo življenje petim milijardam ljudi
Knjiga je nastala leta 2019, ko pandemije covida še nismo poznali, a naslov se sklada z današnjo realnostjo. Spitzer pravi, da bi jo danes verjetno poimenoval kar Pandemija pametnih telefonov. "Rekel sem si, da bo epidemija dovolj, čeprav pametni telefoni krojijo življenje petim milijardam ljudi. Če imamo na svetu pandemijo, so njen vzrok pametni telefoni," je povedal pred dnevi na predstavitvi svoje knjige, ko je pojasnjeval povezanost pandemije pametnih telefonov in covida-19. V mislih seveda ni imel virusa, temveč naš politični, družbeni in gospodarski odziv nanj. "Vse to je še poslabšala epidemija pametnih telefonov. Med zaprtjem smo obkroženi z zasloni, ki pa nas ne spodbujajo, da koristno porabimo čas, ki ga s tem pridobimo. Gre za preganjanje dolgčasa." Psihiater opozarja, da se človeštvo vse bolj boji dolgčasa in da se nanj odziva kot na bolečino - želimo ga pregnati, ob tem pa doživljamo katastrofalno škodo v emocionalnem razvoju, kot sta pomanjkanje empatije ali nezmožnost branja govorice telesa. In to se je začelo dogajati v preteklem letu - mladi so milijone ur preživeli (izgubili) pred zasloni. Že res, da so tako ohranjali stike preko družbenih omrežij, se izobraževali, a, kot opozarja tudi omenjena raziskava, je bila le polovica časa pred zasloni namenjena šoli.
