Več kot 600 novinarjev iz 150 medijev je v okviru projekta Pandorini dokumenti, ki poteka pod okriljem Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), analiziralo skoraj dvanajst milijonov datotek, ki razkrivajo finančne skrivnosti svetovno znanih politikov in estradnikov. Gre za dokumente iz 14 registracijskih družb, ki v davčnih oazah ustanavljajo in upravljajo slamnata podjetja za stranke, ki tako prikrijejo svoje posle ali premoženje. Preiskovalni novinarji so razkrili med drugim, da so prek davčnih oaz svoje nepremičnine kupili tudi češki premier Andrej Babiš, jordanski kralj Abdulah II. in nekdanji britanski premier Tony Blair s soprogo. Odmeva tudi razkritje, da je Rusinja, ki naj bi imela otroka z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, prek slamnatega podjetja domnevno pridobila za štiri milijone dolarjev vredno nepremičnino v Monaku. V Pandorinih dokumentih so se prav tako znašla imena iz sveta zabave, denimo kolumbijska pevka Shakira in nemška manekenka Claudia Schiffer. Zgodbe o Slovencih v Pandorinih dokumentih so že začeli objavljati na preiskovalnem portalu Oštro, ki sodeluje pri analizi največjega razkritja dokumentov iz davčnih oaz do zdaj.
Delićeva: To je šele začetek
Ustanoviteljica in odgovorna urednica preiskovalnega portala Oštro Anuška Delić pravi, da projekt Pandorini dokumenti pomeni velik zalogaj za kakršenkoli medij, pa naj si bo to The Guardian v Veliki Britaniji ali Oštro s svojima malima ekipama v Sloveniji in na Hrvaškem: "Tokrat imamo okoli trikrat več dokumentov, ki zadevajo Slovenijo, kot smo jih imeli pri Panamskih dokumentih. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za našo malo ekipo in neprofitni medij. Bilo je zelo naporno, vendar pa še nismo končali. To je v bistvu šele dober začetek." Novinarji Oštra so v okviru preiskave, ki je trajala več mesecev, pregledali okoli devet tisoč zadetkov, ki so povezani s Slovenijo oziroma slovenskimi državljani. "To v bistvu niso dokumenti, ampak datoteke. To so lahko elektronska sporočila, fotografije, datoteke PDF, v primeru elektronskih sporočil še različne priponke," našteva Delićeva. Včeraj so na Oštru najprej objavili zgodbo o davčnem utajevalcu Marku Glinšku, ki je prikrival lastništvo sejšelskega podjetja, v katero so se stekali prihodki od prodaje kozmetike. Nove prispevke o Slovencih v Pandorinih dokumentih bodo razkrili v prihodnjih dneh, tednih in mesecih.
Kovač: Vihar se je vedno hitro polegel
Na vprašanje, ali na to vplivajo tudi najbolj znani svetovni politiki, ki v resnici tudi sami neposredno ali posredno poslujejo prek davčnih oaz, predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti odgovarja, da se lahko politiki v primeru obširnejših razkritij sklicujejo, da je to vendarle v skladu z mednarodnimi zakonskimi možnostmi: "Konec koncev to ni kaznivo dejanje, ni pa moralno dejanje, ampak morala je v politiki seveda zadnja stvar, ki bi vzbujala skrb." Takšna razkritja dokumentov so sicer po Kovačevih besedah dobra, saj lahko v končni fazi vodijo do tega, da bo mednarodna skupnost v prihodnosti vendarle pripravljena priti do določenih splošnih dogovorov. "Davčne oaze bi v formalnopravnem smislu morali odpravljati, davčne konkurence v takem pomenu, kot se je razvijala v teh stoletjih, pa ne bi smelo več biti," je prepričan Kovač.
Stojan: To gotovo ni vrh ledene gore
Po oceni OECD, ki jo navaja Oštro, je bilo lani v podjetjih iz davčnih oaz skritih vsaj slabih deset tisoč milijard evrov premoženja.
Stojan ob tem opozarja, da davčne oaze za posameznike niso zanimive samo zaradi davčne optimizacije: "Velikokrat gre tudi za premoženje, ki ga je treba skriti ne le pred davčnimi oblastmi, ampak tudi sicer, ker je bodisi premoženje sumljivega izvora, če gre za nepojasnjeno bogastvo politikov, bodisi premoženje, ki izvira iz kriminalnih dejanj." Motivov za uporabo davčnih oaz je po njegovih besedah veliko in jih je vedno težje odkrivati, Pandorini dokumenti pa verjetno ne pomenijo vrha ledene gore. "Panamski dokumenti so razkrili uporabnike samo ene odvetniške pisarne. Tudi pri Pandorinih dokumentih najbrž ne gre za gradivo, ki bi bilo reprezentativno zbrano, ampak se zbira iz nekih konkretnih varnostnih ranljivosti teh sistemov. Ta fenomen zato gledamo skozi zelo popačena očala, ne vemo pa, kaj se skriva kje drugje," opozarja Stojan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
