Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler: Poslanci bi zaslišali nekdanja mariborska tožilca

Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler nadaljuje s svojim delom. Predsedovanje komisiji je sicer od sedanjega državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča prevzel njegov strankarski kolega Dejan Kaloh. Tako sta čez slaba dva tedna kot priči vabljena nekdanja vodja mariborskih tožilcev Elizabeta Györkös in nekdanji mariborski tožilec Boris Marčič, katerih zaslišanje je bilo najprej načrtovano že novembra lani. A da zaslišanje obeh ni mogoče, se oglašajo iz tožilskih vrst, temu pa pritrjuje tudi stoka. "Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev," opozarja pravnik Rajko Pirnat in dodaja, da pa to ne pomeni, da sploh ni mogoče izvajati parlamentarne preiskave glede politične odgovornosti funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti. "Po mojem mnenju je lahko sodnik ali tožilec vabljen kot priča in se tudi mora odzvati, vendar mu ni dovoljeno postavljati vprašanj, povezanih z izvrševanjem njegove funkcije kot sodnik oziroma tožilec ali v zvezi z izvrševanjem funkcije kateregakoli drugega sodnika ali državnega tožilca. Če je tako vprašanje postavljeno, lahko taka priča odkloni odgovor, če pa je že v vabilu navedeno, da naj bi pričal v zvezi s svojim delom kot sodnik ali tožilec, ali v zvezi z delom sodnikov ali tožilcev, ali kakorkoli v zvezi z ugotavljanjem politične odgovornosti sodnikov in tožilcev, pa se po mojem ni dolžan odzvati vabilu na pričanje. To velja tudi za upokojene sodnike ali tožilce," dodaja Pirnat.
​Parlamentarna komisija tako za zdaj zaradi odločitve ustavnega sodišča sodnikov in tožilcev ni vabila na zaslišanje, so se pa pred člani komisije - sestavljajo jo zgolj člani dveh strank, SDS in NSi - zvrstile druge priče, politiki in policisti. Nazadnje je konec maja pričal tudi nekdanji generalni direktor policije Marjan Fank, v času postopkov, ki so tekli zoper Franca Kanglerja, pa vodja slovenskih kriminalistov. Fank je dejal, da težko govori o političnem pregonu, ker tega preprosto ni bilo. "Vse, kar je bilo v tej preiskavi političnega, je bilo to, da je bil objekt preiskave politik," je dejal. Zavrnil je tudi Kanglerjeve očitke o spregi policije, tožilstva in sodišča. Kot je povedal, je bila preiskava zanj specifična iz dveh razlogov. Zagotavljati so morali dodatno mero pazljivosti znotraj kolektiva, saj je Kangler z nekaterimi zaposlenimi še vedno ohranjal stike in bi ob uhajanju podatkov preiskava lahko bila v veliki meri onemogočena. Drugi razlog pa je po njegovem osebne narave, saj sta bila s Kanglerjem dolgoletna znanca, sošolca, sostanovalca in sodelavca, ne nazadnje pa tudi zasebna kolega, dokler ta ni prešel v politične vode, ko so se po besedah Fanka njuna moralna in etična načela nekoliko razšla. "Verjetno iz tega tudi izvira njegova neskončna zamera z domnevo, ki je morda bolj stvar paranoje kot dejanskega stanja, da sem kljub najinemu znanstvu dovolil uvedbo predkazenskega postopka. Zelo slab občutek bi imel, če bi danes sedel pred komisijo, ki bi mi očitala, da sem kakorkoli oviral ali preprečeval preiskavo," je še zatrdil Fank.