Mineva pet let, odkar je vlada, takrat pod vodstvom Mira Cerarja, na južni meji postavila žico, ki je državo stala najmanj 13 milijonov evrov. Letos so policisti na območju Slovenije obravnavali 13.179 ilegalnih prehodov državne meje. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v tem letu za mednarodno zaščito zaprosilo 3041 ljudi, status je bil priznan 83 osebam. Aktivisti poudarjajo, da žica ne ustavlja migracij, ampak je zgolj še ena nevarna ovira na njihovi poti. Pri nas je v reki Kolpi od leta 2018 utonilo osem beguncev, žica pa je odgovorna tudi ekonomsko škodo lokalni skupnosti in za smrti divjih živali. Ob tem spomnimo še na sporne postopke nabave in postavitve ograje in dejstvo, da v času menjave treh vlad nobena ni pokazala interesa za njeno odstranitev. Minister za notranje zadeve v Janševi vladi Aleš Hojs je po zasedanju Sveta notranjih ministrov EU napovedal celo okrepitev varnostnih sil na meji. Kot je dejal, je v načrtih dodatnih 40 do 50 kilometrov panelne ograje. Po poročanju MMC naj bi vzdrževanje ograje kmalu prevzeli zasebniki. Notranje ministrstvo na naše vprašanje, kdo bo skrbel za vzdrževanje ograje v prihodnosti, ni odgovorilo, so pa sporočili, da za vzdrževanje okolice in ograje skrbita vojska in policija.
Nuja ali kvazistrokovni izgovor za represijo?
Nekdanji predsednik vlade Miro Cerar za Večer izpostavi, da je bila odločitev o postavitvi žice ena izmed težjih v njegovem mandatu. "Takrat je bila nujna," meni in doda, da je schengensko mejo s Hrvaško dnevno prehajalo tudi več kot deset tisoč ljudi dnevno. "Avstrijci so napovedovali zaporo meje, kar bi pomenilo, da bi desetine ali celo stotine tisočev beguncev ostalo ujetih v Sloveniji, hrvaška stran pa je tudi nelegalno in skrivoma potiskala begunce in druge migrante čez mejo, pogosto tudi ponoči in preko zelene meje. Postavitev tehničnih ovir je omogočila, da smo nekontrolirani begunski val usmerili na vstopne točke, kjer smo lahko migrante evidentirali ter normalno humano in varno obravnavali," Cerar pojasni svojo takratno odločitev. Prepričan je, da stroka in politika še danes ocenjujeta, da so tehnične ovire nuja.
"Vlade radikalne (demokratične) sredine za svoje šovinistične poteze vedno najdejo priročen varnostni, zdravstveni, tehnični, skratka, strokovni izgovor," komentira Iza Thaler, članica civilne iniciative InfoKolpa, ki je del mreže Border Violence Monitoring Network. Kritična pa je tudi Jasmina Ploštajner iz organizacije Danes je nov dan: "Eni kričijo, kako nas migranti ogrožajo, drugi bolj potiho postavljajo 'tehnične ovire', a oboji uporabljajo begunce za sejanje strahu in odvračanje pozornosti od resničnih problemov, ki ogrožajo naša življenja, ter od lastne nesposobnosti in korupcije."
Balkanska pot kot taborišče
Žica pomeni simbolno prepreko in kaže na to, da je na drugi strani nekdo, ki je nezaželen in nevaren, meni Franci Zlatar, vodja programa Migracije na Slovenski filantropiji. Thalerjeva ob tem spomni še na odziv Belokranjcev, ki so dejali, da je žica največja investicija v regijo od osamosvojitve. Problem so tudi podplačane, kadrovsko podhranjene in premalo usposobljene pristojne službe, opozarja Thalerjeva: "Vedno novi predpisi in povečano število ljudi jih sili v iskanje novih, praviloma neustreznih rešitev - kot je bilo hranjenje ljudi, zaprtih v centru za tujce v Postojni, čez mrežnato ograjo ob prisotnosti policijskih psov." Država po njenem tako brez resnejšega razloga begunce za nedoločen čas zapira v nečloveške razmere, politika integracije v Sloveniji pa je v večini primerov prenesena na nevladne organizacije s projektnim delom.
13.179 ilegalnih prehodov državne meje so letos obravnavali policisti na območju Republike Slovenije.
3041 ljudi je prosilo za mednarodno zaščito, kažejo podatki MNZ.
83 ljudem je bil priznan status osebe z mednarodno zaščito.
"Policija prav tako nelegalno zapira prosilce za azil v centre za tujce, kjer jim onemogočajo stik z družbo in pravno pomoč do prejema negativnega odgovora," razlaga Ploštajnerjeva. Po besedah Ize Thaler se je balkanska pot spremenila v nekakšno koncentracijsko taborišče, kjer so ljudje obsojeni na večno ponavljanje smrtonosnega marša iz Bihaća ali Velike Kladuše v Slovenijo. Ob tem se spomni na mladega fanta iz Kameruna, ki je že vsaj devetkrat poskušal priti v Slovenijo, a mi še vedno ni uspelo. Zaradi večkratnega vračanja in številnih preprek begunci svojo pot imenujejo kar 'the game' (slov. igra). Prav to pa je bila inspiracija organizacije Danes je nov dan za razvoj odmevne računalniške igre, v kateri se igralec postavi v vlogo begunca na begunski poti.
Cerar: Odprava vzrokov za migracije
Žal pa ne gre za računalniško igro, ampak igro življenja in smrti, ki obupano kliče po drugačni politiki. Cerar je prepričan, da si mora Slovenija z drugimi članicami EU prizadevati za odpravo ključnih vzrokov za masovne migracije ter za krepitev nadzora na zunanjih mejah, skrbeti pa bi morali za učinkovit nadzor meja in humano obravnavo beguncev. Aktivisti pa med drugim zahtevajo odstranitev žice, humano obravnavo beguncev, več vlaganja v socializacijo, lažje pridobivanje dovoljenj za delo in bivanje. V luči epidemije ob omejevanju stikov se potrebe po pomoči zgolj še povečujejo. "Verjamemo, da moramo vsakemu posamezniku omogočiti ne le enakopraven, temveč pravičen dostop do boljšega življenja. To pomeni sprejetje begunca iz Afganistana na enak način in pod enakimi pogoji kot sprejmemo izseljenca iz Danske," sklene Ploštajnerjeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
