Klara Širovnik
Odnosi med ŠOU in RŠ so bili zaostreni že pred krizo, ki jo je prinesla epidemija covida-19. "ŠOU je Radiu Študent že velikokrat očital pristranskost pri poročanju in blatenje naše organizacije, kar se je zgodilo tudi na zadnjih volitvah, kjer so šli še korak dlje s tem, ko so sodelavci Radia Študent kandidirali ali pa celo koordinirali ekipe na fakultetah. S tem na ŠOU vsekakor ne moremo biti zadovoljni," je pred zadnjo sejo študentske poslance nagovoril novoizvoljeni predsednik Klemen Petek. Po drugi strani jim je RŠ očital prenizko financiranje in celo zagrozil, pravi Petek, da svojih dejavnosti več ne bodo mogli opravljati. "Jaz mislim, da je na tej točki boljše za obe strani, da se poskušamo sporazumno raziti," je še dodal.
Na obe organizaciji - Radio Študent in ŠOU - smo v zvezi z očitki glede kandidature na volitvah naslovili novinarska vprašanja. Na odgovore ŠOU še čakamo, posredovali jih bodo v najkrajšem možnem času, na RŠ pa direktorica Ana Kandare odgovarja takole: "Ne, nismo organizirali, koordinirali ali kakor koli posegali v volitve na fakultetah. Mi imamo trenutno točno 240 honorarnih sodelavcev in vsako leto pride do usipa teh sodelavcev in vsako leto pride tudi ogromno novih. In to je toliko ljudi, ki so vse naokoli; za dva od teh smo kasneje res izvedeli, da sta se dejansko prijavila, da sta dejansko kandidirala. A ti dve osebi absolutno ne bosta smeli pisati o ŠOU."
Hana Radilovič z Radia Študent nam je ozadje, kot ga razumejo, razložila še nekoliko podrobneje. "To je neke sorte paranoja pri ŠOU, gre za bojazni največjih dveh političnih skupin, Modrih in Povezanih, ki obvladujeta študentski zbor in imata več kot 30 poslancev v 42-članskem zboru," začne.
Šlo je za to, da se je pred zadnjimi volitvami oktobra 2020 vzpostavilo par novih list, ki niso pripadale nobeni od trenutno obstoječih poslanskih skupin, niti Zagonu, ki je manjšinska opozicijska poslanska skupina. "Na teh listah je par kandidatov sovpadalo tudi s študenti, ki občasno honorarno sodelujejo z RŠ. To, da so ti ljudje honorarni sodelavci enega od zavodov ŠOU, bi lahko v primeru, da bi sedeli v študentskem zboru, na prvi pogled izpadlo nekoliko sporno, ker bi med drugim potem odločali tudi o financiranju zavoda, za katerega delajo. Ampak to je dejansko sporno samo v primeru, če spregledamo dejstvo, da ni neobičajno, da kandidirajo študentje, ki pač občasno sodelujejo s kakšnim od zavodom. Poleg tega pa za čisto vsakega poslanca v študentskem zboru velja, da skuša zagarantirati financiranje za organizacijo, iz katere prihaja. Poleg tega je tudi veliko poslancev vključenih v razna študentska društva, ki se prijavljajo na razpise."
Poleg tega dodaja, da taka praksa v nobenem pravilniku ni prepovedana. "Mislim, da je posebej zanimivo primerjati to, da se po eni strani napada demokratično pravico kandidature študentov, ki slučajno sodelujejo z zavodom, ki ni po godu Modrim ali Povezanim, torej z RŠ, na drugi strani pa se je razširila pravica do tega, da lahko kandidirajo tisti študenti, ki so hkrati člani nadzorne komisije ŠOS; to je komisija, ki nadzira volitve."
Spomnimo: ŠOU, ustanoviteljica RŠ, je nedavno sprejela prvi osnutek proračuna za leto 2021, v katerem so omenjenemu radiu znotraj družine ŠOU (namesto lanskih 120 tisoč evrov) namenili 0 evrov. V četrtek, 14. januarja, bo drugo branje proračuna. V gradivu za končno branje RŠ sicer ni več omenjen, opozarja odgovorni urednik Matjaž Zorec, ki obenem izpostavlja, da je bila prva seja sicer javna, a je "bila javnost o njej slabo obveščena, tudi RŠ ni vedel, da se bo odvila".
Na Radiu Študent se strinjajo, da se odnosi z ustanoviteljico krhajo že od leta 2012 dalje. Po mnenju RŠ niso krivi oni, ampak izključno študentsko-politična garnitura. Da so vsi uslužbenci in svetovalci današnje ŠOU "podmladek" tistih, ki so ta mesta zasedali pred njimi, zato tudi "na najbolj radikalen način počnejo to, kar so počeli že njihovi predhodniki", menijo na RŠ. "Smatramo, da je Petek poslance zavajal, ker jim je predstavil, kot da se na RŠ s spremembami in načrti strinjamo in kot da s tem nimamo problemov. Seveda pa je resnica nasprotna - ne le, da se s tem ne strinjamo, o tem niti nismo bili obveščeni," dodaja Zorec.
Kot smo že poročali, RŠ navaja, da jim je bilo rečeno, naj gredo po svoje in izvedejo privatizacijo, ki bo sestavljena iz zdajšnje zasedbe zaposlenih, ali pa bodo šli v javno razprodajo soustanoviteljstva. "Želijo si, da bi bila najstarejša študentska radijska postaja v Evropi neke vrste radio ŠOU, kjer bi mi pokrivali njihove zgodbe v pozitivni luči, in to je edina možnost, ki jo očitno vidijo," še pravi Zorec, Rasto Pahor, uradni govorec ter vodja službe za napovedovanje RŠ, pa dodaja, da se je RŠ vedno zavzemal, da bi bili študentje - pa tudi ostali mladi - preko njihovega poročanja osveščeni o kar najširšem spektru vsebin, ne le o tistem, kar študente zadeva v najbolj ozkem pomenu (študentska prehrana, delo, nastanitev in podobno).
O ponudbah za morebitno prodajo RŠ trenutno še nima informacij. "Glede tega smo v temi, ŠOU z nami o tem ne komunicira. Vemo pa, da bi prenos ustanoviteljskih pravic na kakega drugega deležnika nepovratno ogrozil status radia posebnega pomena, s tem pa tudi pravice in dolžnosti, ki iz tega statusa izhajajo," še opozarjajo na RŠ in dodajajo: "ŠOU se že nekaj časa izmika tudi našim novinarskim vprašanjem, izmikal se je tudi takrat, ko je šlo za študentske volitve, tako da od njih težko dobimo kakršne koli relevantne informacije, v tej komunikaciji smo precej izolirani."
