V dnevih, ko naša država praznuje obletnico osamosvojitve, za katero je na plebiscitu glasovalo več kot 90 odstotkov slovenskih državljanov, bi rad opozoril na stvari, ki me ob tem praznovanju motijo - ne le mene, temveč tudi številne dobromisleče. Rad bi opozoril na nekaj stvari, ki bodejo v oči.
Nastopil je čas, ko še živečih udeležencev NOB ne bo več med živimi pričami in mladi bodo o tem izvedeli bore malo ali skoraj nič. Če pa bodo, bo to največkrat zaničevanje tega zgodovinskega dejanja. Danes je marsikdaj slišati, da NOB ni bil potreben, da je samo povzročal žrtve med slovenskim narodom, in kot lahko slišimo, je za osvoboditev Slovenije zaslužna vojska, ki je predstavljala pomožne sile nemške armade. Partizani da so bili zločinci, ki so pobijali vsevprek in se jim je bilo treba postaviti po robu, da bi obranili slovenski živelj pred morilci iz hoste. Da so branili slovensko cerkev pred komunisti, ki so menda rušili tudi cerkve in ubijali verne ljudi. Nič pa se danes več ne govori o ovajanju podpornikov NOB, o vrivanju svojih agentov v partizanske skupine, da so potem partizani, da bi reševali svoje gibanje, velikokrat ubijali ljudi, ki so bili podporniki, a je agentura razširila vesti, da se bo v katerokoli partizansko skupino priključilo nekaj saboterjev, ki imajo za cilj uničenje skupine. Na Pohorju smo imeli take primere, ko so bili pobiti iskreni pripadniki partizanske vojske, ker so bili po določenih kanalih prikazani kot sodelavci okupatorja. Da ne govorimo o tako imenovanih "partizanih" - raztrgancih, ki so se znesli nad nič krivimi družinami, da bi med ljudmi zasejali nezaupanje in mržnjo.
Kdo je okupatorju izročil sezname ljudi, ki jih je treba deportirati v taborišča ali zapreti? Kdo je sodeloval pri zločinskem streljanju talcev, izseljevanju v Srbijo? Kdo je prišepnil okupatorju, katere ljudi je treba izseliti iz pasu ob Savi in tja naseliti okupatorju naklonjene? Zakaj je bilo treba ljudi prepričevati, da bodo partizani ubili boga in porušili vse cerkve? Nekaj so jih res, a to tiste, ki so služile kot utrdba danes poimenovane "narodne vojske". Taka cerkev je izgubila svojo svetost in posvečenje.
Partizane za njihovo žrtvovanje mnogi danes označujejo za morilce. Tisti, ki govorijo take stvari, bi se morali najprej pozanimati o razmerah v Sloveniji v zadnjih dneh vojne. Ko so se na majhnem prostoru nagnetle vojske z vsega Balkana, katerih pripadniki so hoteli čim prej zapustiti ozemlje, kjer so počenjali grozodejstva. In grozo so sejali še na svojem begu proti avstrijski meji. Zakaj so morali zbežati pripadniki danes imenovane narodne vojske? Vedeli so, kakšne rane so prizadejali slovenskemu narodu. Mnogi med njimi so bili zavedeni in prestrašeni, ker so se bali kazni. Zakaj jih je njihovo vodstvo popeljalo na to pot? Mnogi med njimi, ki bi se predali, bi ostali živi. Tako pa so ubogali ukaz in postali potencialna grožnja novo nastajajoči državi. Zločin so storili še po koncu vojne, ko so izvršili napad na boroveljskem mostu. Za pogubo se lahko zahvalijo tistim, od katerih so pričakovali pomoč pri posredovanju na tleh Slovenije, kjer bi opravili s partizansko vojsko. Koliko bi bilo v tem primeru žrtev med vojaki in tudi med prebivalstvom, je bolje ne misliti.
Danes se govori samo o teh pobojih. Nič več o talcih, nič več o trpljenju v taboriščih. Predvsem pa pogrešam odkrito analizo predvojnih razmer v Jugoslaviji in življenja ljudi, ki je bilo za marsikoga nevredno človeka. Zakaj so se ljudje odločali za partizanski boj? In zakaj je osovražena rdeča zvezda - simbol tega boja.
Zakaj je bilo treba ob osamosvojitvi ta simbol takoj zavreči? Kot smo zavrgli še marsikaj, kar je spominjalo na uspehe nekdanje države. Zakaj smo takoj uničili uspešne tovarne in njihove izdelke predali v izdelavo v druge balkanske države? Osamosvojitev smo dočakali v urejeni državi, ki ni bila več podobna nekdanji Jugoslaviji. Pa je bilo treba vse popljuvati, razgrabiti, razprodati. So to naredili pravi komunisti? Oni so za samostojnost pokazali pravi obraz na zadnjem kongresu ZKJ, saj so v napetem ozračju tvegali marsikaj, ko so zapustili zasedanje. Komunisti so priznali svoje napake in se odpovedali oblasti. Danes so problem nepokopani iz povojnih pobojev. Desnica je prevzela oblast v samostojni državi in njena dolžnost je bila dostojno pokopati po vojni pobite. Potem je bila priložnost za to dejanje še najmanj trikrat. Zakaj jih niso pokopali? Ker so te žrtve ponovno žrtve. Ki jih potrebujejo nekatere stranke v boju za oblast. S prstom pa bodo kazali na trenutno oblast.
Imamo svojo državo. Imamo demokracijo. A v tej demokraciji so si mnogi nezasluženo vzeli privilegije. Mogoče so za zaslugo šteli zamenjavo strankarske izkaznice. Nekoč so slovenska gradbena podjetja gradila marsikje po svetu, danes pa nam infrastrukturo gradijo tuja podjetja pod svojimi pogoji.
Tuja organizacija nam določa, koliko BDP bomo morali nameniti za to, da se bo nadaljevalo nekontrolirano oboroževanje. Nekdo nam to dobesedno ukaže. Ali smo še prava država ali bomo lutka velikih odločevalcev? In bomo priče novim vojnam, ki služijo le kapitalu.
Franc Škerget, Sv. Primož na Pohorju
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
