LMŠ: Čim prej odidejo, tem bolje bo za državo
V LMŠ, ki je bila v prejšnji vladi pred nastopom aktualne največja koalicijska stranka, so do delovanja vlade Janeza Janše v njenem prvem letu kritični. "Čim prej odidejo, tem bolje bo za državo," so prepričani. To je tudi edini komentar, ki so ga ob prvem letu vlade posredovali iz LMŠ, ki je sicer največja opozicijska stranka.
SD: daje oceno nezadostno
V SD so prepričani, da si je aktualna vlada s svojimi odločitvami ter nasploh s katastrofalnim odnosom do državljanov in izzivov epidemije prislužila nezadostno oceno. Pri ključnih zdravstvenih, gospodarskih, socialnih in družbenih izzivih se ni izkazala le za nesposobno in premalo učinkovito, temveč tudi za "sila škodljivo", menijo.
Med petimi razlogi za nezadostno oceno so za STA navedli neuspešno obvladovanje epidemije, najdlje zaprto javno življenje, šole in vrtce ter vrsto dejavnosti, "kjer bi bilo mogoče s smiselnimi omejitvami, upoštevanjem stroke, s sodelovanjem in vključujočo komunikacijo doseči boljšo zaščito zdravja in življenj z manjšo človeško, socialno, psihološko in gospodarsko škodo".
Omenili so "velike korupcijske afere, od nakupa zaščitne in medicinske opreme in hitrih testov do oddaje javnih naročil pri cestninjenju" ter podrejanje medijev, kulture in neodvisnih institucij. Pri tem so navedli "konstantne grožnje javni radioteleviziji, totalitaren predlog medijske zakonodaje, prekinitev financiranja javne službe STA, vojno napoved medijem, politično podrejanje policije, nacionalnega preiskovalnega urada in tožilstva, ukinjanje neodvisnosti ključnih regulatorjev in nadzornih institucij, diskreditacijo kulturnih ustvarjalcev".
Veliko škodo vlada po njihovem mnenju povzroča mednarodnemu ugledu Slovenije, ki da je tik pred predsedovanjem Svetu EU "na katastrofalno nizki točki". Kot razloge za to so našteli "napade na tuje novinarje, sramotno čestitko Trumpu, premik Slovenije od jedra EU k Madžarski in Poljski".
Vladi očitajo tudi gospodarsko, socialno in razvojno škodo, saj da je vrsta gospodarskih panog, podjetij in ljudi ostala brez pomoči. "Povečalo se je število brezposelnih in stečajev. Kljub temu je država ustvarila rekorden proračunski primanjkljaj in državo rekordno zadolžila. Ignorirala je predloge socialnih partnerjev, opozicije in civilne družbe," so navedli. Kritični so tudi do tega, da za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost ni zagotovila široke javne razprave.
V SD so prepričani, da si Slovenija in njeni državljani zaslužijo boljšo, učinkovitejšo, k ljudem naravnano ter k ustavi in demokraciji zavezano vlado, ki bo znala, želela in hotela odgovarjati na ključne izzive družbe, ne pa da te še dodatno poglablja.
Levica: Slovenija ne bo druga Madžarska
Stranke, ki so premierja Janeza Janšo zaradi strahu pred volitvami spravile na oblast, mu zdaj zaradi enakega strahu dopuščajo vse, so ob prvem letu vlade opozorili v poslanski skupini Levice. Menijo, da smo namesto oblasti, ki bi se ukvarjala z reševanjem koronske krize, dobili oblast, ki izredne okoliščine izkorišča za družbeni prevrat.
"Ob glasovanju o tretji Janševi vladi smo v stališču poslanske skupine izpostavili, da je edini smisel in cilj delovanja Janeza Janše in njegove SDS izključno oblast. Zgolj zaradi oportunizma nekaterih strank in njihovega strahu pred predčasnimi volitvami je uspel sestaviti novo koalicijo, za katero pa smo že takrat opozarjali, da bo nevarna državi in demokraciji," je spomnil vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Kot je pojasnil, se je namreč Janšev tretji skok na oblast zgodil v izrednih razmerah koronske krize, "v katerih bo vedno znova našel opravičilo za svoja dejanja, legitimnost za poskuse uresničevanja svojega avtokratskega potenciala".
"V tem letu se je pokazalo, da se nismo motili," je ocenil Vatovec. Stranke, ki so predsednika SDS Janšo zaradi strahu pred volitvami spravile na oblast, mu zdaj "zaradi strahu pred volitvami dopuščajo vse: napade na novinarje, sodnike, tožilce, civilno družbo, nevladne organizacije, vsakogar, ki se ne strinja z Janezom Janšo".
"Namesto oblasti, ki bi se ukvarjala z reševanjem koronske krize, smo dobili oblast, ki izredne okoliščine izkorišča za družbeni prevrat, podrejanje države in njenih institucij stranki SDS," je prepričan Vatovec. Ob tem je kot žrtve tega omenil že okoli 4000 mrtvih, najdaljše zaprtje šol v regiji, najdaljšo policijsko uro v regiji, naraščajočo brezposelnost, gospodarski krč in bedo med mladimi.
"S tem se nikakor ne mislimo sprijazniti," je bil jasen Vatovec. Kot je dejal, je Levica "že več mesecev v prvih vrstah obrambe demokracije, pravic in svoboščin v Sloveniji, je med najglasnejšimi kritiki vlade, ki se namesto z reševanjem krize ukvarja s prevratom". "Tako delovanje Levice lahko pričakujete tudi vnaprej," je napovedal.
"Slovenija ne bo druga Madžarska, uporabili bomo vsa dopustna sredstva, da preprečimo, da vlada, ki si poskuša državo podrediti brez kakršnegakoli obzira na škodo, ki jo s tem povzroča, čimprej odide. Slovenija potrebuje vlado, ki ji ni cilj oblast, pač pa razvoj, dostojne plače in pokojnine ter okoljska preobrazba družbe," je navedel.
SAB: Vlada želi pod krinko koronske krize družbo spremeniti po svoji meri
V SAB so ob prvi obletnici vlade kot težavo izpostavili to, da želi vlada oziroma morda še najbolj največja vladna stranka pod krinko koronske krize "našo družbo spremeniti po svoji meri". V drugem valu epidemije je vlada po njihovem mnenju popolnoma zavozila, če pride do tretjega vala, pa bo rezultat še bistveno slabši, so prepričani.
"Zavedam se, da je imela vlada v enem letu izredno težko situacijo. Tudi zato je bila SAB ves čas konstruktivna opozicija, nismo rušili le zato, da bi rušili, ampak smo se pri vseh protikriznih ukrepih vzdržali," je izpostavila predsednica SAB Alenka Bratušek, ki je v poslanskih klopeh nedavno nasledila pokojnega Franca Kramarja.
Ostro pa po njenih besedah nasprotujejo spreminjanju družbe pod krinko koronske krize - "naj gre za medije, tožilce ali univerze". "Vse to so stvari, s katerimi se ne strinjamo in jih je bilo v enem letu, ko bi morala biti vlada osredotočena na reševanje krize, absolutno preveč," je prepričana. Ob tem je ocenila, da je vladi morda tudi zato kriza ušla izpod nadzora.
V drugem valu so namreč po njenem mnenju popolnoma zavozili z virusom, "zato imamo največ mrtvih v Evropi, če ne na svetu, zato imamo najdlje zaprte šole, zato smo imeli velik del storitvene dejavnosti praktično štiri mesece zaprt". "Menim, da bi bilo prav, da povedo ljudem, kaj je bilo narobe, in se za napake tudi opravičijo," je dejala. Če v takem stanju, kot je danes naša država, pride do tretjega vala, bo rezultat po njenem mnenju še bistveno slabši.
Na vprašanje, kaj pričakuje v prihodnje, je odgovorila, da je v državnem zboru, kjer se sprejemajo zakoni, več strank, ne le vladne. "Na opozicijski strani pričakujemo, da bo vlada prisluhnila tudi kakšnemu našemu predlogu," je dejala. Ob tem je izrazila veselje, da so našli z vlado skupni jezik pri zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede skrajšanja prehodnega obdobja pri odmernem odstotku s šestih na štiri leta.
Na tak način si v SAB predstavljajo edino možno sodelovanje tudi v prihodnje, "da v državnem zboru soočimo mnenja in da podprejo tudi kakšno našo stvar, če ugotovijo, da je dobra". Tako po njenih besedah tudi sami delajo pri zakonih, ki jih v DZ prinese vlada.
Spomnila je še, da so predsednika vlade večkrat pozvali, da bi v času najhujše epidemije sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, kot ga je nazadnje predsednik republike Borut Pahor, da bi jim stroka za zaprtimi vrati povedala, kaj je treba narediti za zajezitev epidemije.
Poslanci stranke DeSUS zadovoljni
Poslanci DeSUS so zadovoljni s tem, kar so v preteklem letu uspeli doseči za upokojence. Ob vstopu v koalicijo so nameravali pokazati, da lahko premagajo delitve in poudarijo pomen sodelovanja pri reševanju težav, a epidemija ne sme biti razlog za agresivno postopanje proti temeljnim načelom ustavne ureditve, neodvisnih ustanov in medijev, menijo.
Kot so pojasnili v poslanski skupini DeSUS, so zadovoljni s sadovi svojih prizadevanj za dodatna izredna usklajevanja pokojnin v minulih letih, ki pomenijo zmanjševanje prvotnega manka v višini 8,4 odstotka. Samo DeSUS gredo zasluge za to, da je ta preostanek trenutno znižan na 3,6 odstotka, so navedli. Dodali so, da je bil najvišji odstotek te izredne uskladitve dosežen ravno v minulem letu, preostanek pa bodo uredili letos.
Poleg dviga odmernega odstotka za določitev višine pokojnin so spomnili tudi na solidarnostni dodatek za ranljive skupine v času epidemije. Kot pomemben vir pomoči pokojninski blagajni pa vidijo demografski sklad, za ustanovitev katerega je predlog zakona v zakonodajnem postopku.
Kot so pojasnili, da so ob vstopu v koalicijo jasno oblikovali programske zahteve, kot stranka, ki "ne sledi samo ideološkim smernicam", pa opozarjali na zdrse aktualne vlade. Pri tem so omenili, da so poslanci DeSUS dosegli daljši čas za javno obravnavo t. i. medijskega trojčka zakonov, za katero je bilo predvidenih le nekaj dni. "Opozarjali smo na spremni dopis predstavnika vlade k medresorskem poročilu o vladavini prava v Sloveniji. Ostro smo se odzvali na trditve o ukradenih volitvah 2014 in predčasno izrečene čestitke pri volitvah v ZDA ter na prekinitev financiranja STA," so našteli.
Ob tem so navedli, da sicer ne morejo prezreti dejstva, da je vlada delala v izjemnih okoliščinah. "A epidemija ali drugačne izredne razmere ne smejo biti razlog za agresivno postopanje proti temeljnim načelom ustavne ureditve, neodvisnih ustanov in medijev," so prepričani.
Zaradi prevelikih ideoloških preprek se je DeSUS odločila za izstop iz koalicije. Kljub v zadnjem obdobju negativnim odzivom javnosti na dogajanje v stranki in poslanski skupini poslanci po njihovih zagotovilih "niso in ne bodo klonili takšnim in drugačnim pritiskom in bodo nadaljevali s svojim poslanstvom v duhu spoštovanja prioritet programa DeSUS".
Vseh pet poslancev poslanske skupine DeSUS bo po njihovih napovedih tudi v bodoče zagovarjalo uresničevanje interesov upokojencev in hkrati stremelo k temu, da delovno aktivno prebivalstvo ne bo pahnjeno v životarjenje.
SDS: Uspešni pri ohranjanju delovnih mest in gospodarstva
V poslanski skupini SDS so ob prvem letu dela vlade, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, izpostavili znatna sredstva za pomoč fizičnim in pravnim osebam. Slovenija je pri ohranjanju delovnih mest in gospodarstva med uspešnejšimi na svetu, kar nakazujeta tudi nižji padec BDP kot drugje in izboljšanje bonitetnih ocen, so navedli.
Kot povsod po svetu je bilo treba tudi v Sloveniji sprejeti ukrepe in omejitve, ki so z namenom preprečevanja širjenja virusa posegli v naš vsakdanji način življenja, so navedli v poslanski skupini SDS. Ob tem pa so spomnili, da je bila v osmih protikoronskih zakonih razdeljena pomoč, ki je omilila posledice in vpliv epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo.
Sprejeti ukrepi po njihovem prepričanju pomagajo številnim državljanom, zlasti socialno šibkim, upokojencem, študentom, otrokom in družinam. "S temi ukrepi ohranjamo delovna mesta in omogočamo gospodarstvu ponovni zagon po končani krizi," so navedli in dodali, da pri pomoči ni bil nihče pozabljen.
Ob tem so med drugim pojasnili, da je država v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo in delodajalce oprostila plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so delali ali so bili napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile niso mogli opravljati dela. Prav tako je država subvencionirala skrajšan delovni čas, vsi zaposleni, ki jim zaradi karantene delodajalec ni mogel organizirati dela na domu, so imeli pravico do 100-odstotnega nadomestila plače, sredstva pa je zagotovila tudi za samozaposlene, družbenike ali delničarje gospodarske družbe oziroma ustanovitelje zadruge ali zavoda ter za kmete, so našteli.
Med drugim so omenili turistične bone za vse državljane, namenjene pomoči turizmu, solidarnostni dodatek za študente in povečanje vpisnih mest na študijskih programih naravoslovnih smeri, še posebej na zdravstvenih fakultetah.
Solidarnostni dodatek so, kot so opozorili, namenili tudi staršem otrok, rojenih lani in do enega leta po koncu epidemije, spomnili pa so še na povišanje letnega dodatka za velike družine, dodatek za vse otroke in tudi polnoletne dijake. Prav tako je solidarnostni dodatek prejelo več kot 300.000 upokojencev z nizkimi pokojninami.
Kot so navedli, je finančno nadomestilo dohodka v višini 6,2 milijona evrov v lanskem letu prejel tudi kmetijski sektor, sicer pa so na področju kmetijstva sprejeli še več drugih ukrepov.
"V nadaljevanju mandata si bomo prizadevali za čim hitrejše okrevanje gospodarstva in družbenega življenja, saj si želimo, da bi naša država izšla iz krize, ki je zaznamovala prvo leto mandata naše vlade, v čim boljši kondiciji," so pojasnili. Večina naporov bo tako po njihovih napovedih usmerjenih v okrevanje gospodarstva in ohranjanja delovnih mest, poleg tega pa si bodo prizadevali za realizacijo koalicijske pogodbe.
SMC: Treba je bilo vlagati izjemne napore
Poslanci SMC so z delom koalicije in vlade v prvem letu zadovoljni. Delo so zaznamovale zahtevne okoliščine, v katerih je bilo treba vlagati izjemne napore, da so pri vitalnosti ohranili vse ključne družbene podsisteme, so ocenili. V nadaljevanju mandata pa se bo treba po njihovem mnenju še aktivneje osredotočiti na zaveze iz koalicijske pogodbe.
Kot sopoudarili v poslanski skupini SMC, so odgovorna in konstruktivna koalicijska partnerica, pred koalicijo pa je zaradi razmer, v katerih so se znašli takoj ob nastopu vlade, vsak dan veliko zahtevnih nalog. "Stranka SMC še naprej ostaja utež, ki delovanje koalicije drži na fokusu epidemije in ostaja odgovoren in zmeren člen koalicije, ki razume, da se v politiki ne da delati drugače kot s sodelovanjem in iskanjem kompromisov," so navedli.
Po njihovih navedbah je SMC v prvem letu vlade vodila zahtevne resorje gospodarstva, šolstva, pravosodja in javne uprave, "ki so bistveno pripomogli k zmanjšanju negativnih posledic epidemije". Pojasnili so, da so bili aktivno vpeti v sprejemanje vseh osmih protikoronskih zakonskih paketov, s katerimi da jim je uspelo "obvladati in ublažiti ekonomsko ter socialno krizo". Kot so navedli, je bilo doslej izplačanih oziroma realiziranih okrog 2,5 milijarde evrov različnih pomoči gospodarstvu in ljudem.
V nadaljevanju mandata se bo treba po njihovem mnenju še aktivneje osredotočiti na zaveze iz koalicijske pogodbe. Tako pričakujejo "dodaten elan za reševanje več let zanemarjene stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, celovite ureditve rabe konoplje in večjih vlaganj v znanstveno-raziskovalno dejavnost". Poleg vprašanja demografije in zdravstva pa sta za SMC izjemno pomembna tudi izhodna strategija za gospodarstvo ter priprava ciljnih razpisov za hitro okrevanje in lažji zagon ranljivih dejavnosti, predvsem turizma in gostinstva.
Menijo, da bo eden ključnih ciljev tudi enakomeren razvoj za vse regije, zato mora vlada pospešeno delati pri razvoju infrastrukture in investicijah v nova delovna mesta, še posebej v demografsko ogroženih regijah. Kot so pojasnili, morajo poskrbeti za to, da bodo nekatere panoge, ki imajo velik multiplikativni učinek, kot je denimo turizem, z močno državno spodbudo lahko konkurirale tudi v obdobju po epidemiji, so navedli. Ob tem so izpostavili, da je gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi prvak SMC Zdravko Počivalšek, že pripravilo program razvojnih spodbud za letos, s katerim bi s skoraj 660 milijoni evrov prispevali h gospodarskemu okrevanju.
NSi: Naši ministri močno zavihali rokave
V poslanski skupini NSi so po prvem letu delovanja vlade pojasnili, da je bila njihova priorieta ob vstopu vanjo sprejetje ukrepov za preprečitev širjenja covida-19, pri čemer da so ministri iz njihovih vrst "močno zavihali rokave". V letu 2021 pa bo NSi svojo pozornost namenila zlasti pripravi ustrezne strategije za izhod iz krize.
"Vstop v vlado skupaj s SDS, SMC in DeSUS pred letom dni za NSi ni bila samoumevna odločitev. A ob zaostreni epidemiološki sliki v začetku leta 2020 je prevladala ocena, da je treba Slovenijo rešiti pred zdravstveno in gospodarsko katastrofo, ki se je že nakazovala," so pojasnili v NSi. Ob tem so ministri iz vrst NSi po njihovih navedbah na svojih področjih pričeli tudi z aktivacijo zastalih projektov in izvajanjem novih, ki so jih zapisali v koalicijsko pogodbo.
Ob tem so med dosežki ministrov izpostavili, da je obrambni minister Matej Tonin uspel povečati zanimanje za zaposlitev v Slovenski vojski, uredil status vojakov po 45. letu starosti, DZ pa je na njegovo pobudo potrdil dolgo pričakovan načrt investicij v obrambni sistem. Za področje zaščite in reševanja pa je ministrstvo pridobilo 120 milijonov evrov evropskih sredstev za vzpostavitev nacionalnega centra vseh služb v okviru zaščite in reševanja, so navedli.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je po njihovih navedbah premaknil številne gradbene projekte na cestah, začel modernizacijo železniškega omrežja in na novo zagnal gradnjo Emonike v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bil sprejet ukrep prepovedi prehitevanja za tovorna vozila na delu avtocest, do konca leta pa je predvidena uvedba elektronskih vinjet, so našteli.
Pri ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju pa so izpostavili, da je bil močno vpet v pripravo protikoronskih ukrepov, ki so po okvirnih ocenah botrovali ohranitvi okoli 300.000 delovnih mest. Ministrstvo je namestitvam starejših namenilo petkrat več sredstev kot katera koli vlada od leta 2008, v naslednjih letih pa bodo temu področju skupaj namenili več kot 50 milijonov evrov ter še dodatna sredstva iz EU skladov, so pojasnili.
Letos bo NSi svojo pozornost namenila predvsem pripravi ustrezne strategije za izhod iz koronske krize in zagonu gospodarstva, pri čemer bodo "vztrajali zlasti na nižanju davkov, ki bremenijo ljudi". Aktivno bodo sodelovali pri prenovi bolj dostopnega sistema zdravstva in oskrbe starejših, dolgoročni cilj NSi pa je Slovenijo uvrstiti med 15 najbolj uspešnih držav na svetu.
SNS o levosredinski opoziciji: Nekaterim je bolj v interesu, da škodujejo lastni državi
Po oceni SNS je vlada v prvem letu posegala po pravih rešitvah in se odlično znašla pri reševanju epidemije. Prvo leto je pokazalo, da "se da v Sloveniji voditi razvoj in da gredo investicije v Sloveniji lahko tudi v korist državljanov, ne pa zgolj v korist posameznih tajkunskih in podobnih politično-gospodarskih združenj," menijo.
Predsednik SNS in vodja strankine poslanske skupine Zmago Jelinčič jeizpostavil, da imajo v Evropi Slovenijo na nekaterih področjih spopadanja z epidemijo za zgled. Kritičen je do tistih, ki so vladi očitali, da je nakupovala zaščitno opremo "po dolgem in po čez". "Takrat, ko je vojna, je treba zgrabiti kakršnokoli orožje, da se obraniš, ne pa reči, da bomo počakali, da bo prišlo kaj boljšega, kajti medtem jih že dobiš po glavi," je bil slikovit.
Vlado je posebej pohvalil za delo na mednarodnem področju, saj da si je Slovenija v času te vlade v določeni meri že zagotovila "spoštovanje pri političnih partnerjih tako na zahodu kot na vzhodu". Po njegovih besedah vlada za razliko od prejšnjih ni kimala tujcem in pristajala na njihove zahteve.
Kot meni, je pomembno tudi povezovanje vlade z višegrajsko skupino in novo ustvarjanje stikov z rusko federacijo. "Slovenija počasi dobiva položaj, kot ga je imela leta 1992. Mislim, da bomo v naslednjem mandatu, ki ga bo po mojem prepričanju vodila več ali manj ista politična kombinacija, prišli na tisti nivo," je dodal. Ob tem je bil kritičen do "levousmerjene opozicije", izrazil je bojazen, da je "nekaterim bolj v interesu, da škodujejo lastni državi, ker njihovi interesi zdaj niso več v prvem planu".
Vzdušje v državi v prvem letu dela aktualne vlade sicer po Jelinčičevi oceni ni bilo pravo, saj zaradi protikoronskih ukrepov ni moglo biti. Kot pozitivno je ocenil postopno odpiranje gostinskih lokalov po državi, saj je prepričan, da bo to "absolutno popravilo vzdušje v državi", ker smo ljudje socialna bitja. Kot problem je označil to, da smo se pri nas pri ukrepih zanašali na mnenje stroke, pri čemer pa nismo upoštevali vseh segmentov stroke, denimo sociološkega in psihološkega.
V SNS, ki je sicer opozicijska stranka, a je z vlado podpisala sporazum o sodelovanju, so napovedali, da bodo sodelovali pri pripravi zakonskih predlogov tudi v prihodnje in podajali pripombe na prejete osnutke. Po Jelinčičevi oceni bo prvenstvena naloga v prihodnje tako revitalizacija gospodarstva kot tudi varovanja okolja. Prav tako bi bilo treba urediti financiranje nevladnih organizacij, je še dodal.